EIB podpira okoljske in podnebne ukrepe

Evropska komisija in EIB sta predstavili dva finančna instrumenta za podporo projektom za ohranjanje okolja, povečanje energijske učinkovitosti ter prilagajanje podnebnim spremembam. Iz prvega instrumenta je v obdobju 2014 - 2017 na voljo od 100 do 125 milijonov, iz drugega pa 80 milijonov evrov. Instrumenta sta namenjena spodbujanju javnih in zasebnih naložb s posojili EIB in finančne pomoči iz programa EU LIFE za okoljske in podnebne ukrepe.

Vir: www.ec.europa.eu
Glavni izziv - kako zmanjšati porabo

Bistveni problem EU ni vprašanje, kako zagotoviti zadostno oskrbo glede na predvideno povpraševanje po energiji, ampak kako zmanjšati rabo energije in jo narediti bolj trajnostno v skladu s cilji 20/20/20. Po drugi strani pa je neprimerno kratkoročno razmišljati o popolni zamenjavi konvencionalnih virov z OVE, saj npr. tudi fotovoltaika povzroča negativne vplive na okolje, ki nastajajo pri porabi energije in proizvodnji PV sistemov.

Vir: www.ec.europa.eu
Osnova prihodnjemu energetskemu konceptu

Namen študije OVJE je podpora odločanju o prihodnjem razvoju proizvodnje električne energije v Sloveniji. Namenjena je razvojnim načrtovalcem in odločevalcem. Je neposredna osnova in vzporednica prihodnjemu EKS. Ocena prihodnjih potreb po elekrični energiji - vsaj do leta 2050 - je izhodiščni podatek, ki usmerja razpravo o tehnoloških alternativah, kako te potrebe zanesljivo pokriti. Zanesljivost v danem okviru pomeni proizvodnjo energije v pasu.

Vir: www.ijs.si/ijsw
Vetrne zmogljivosti EU v porastu

Po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo je bilo lani v 28 državah EU na omrežje priključeno za 6.148 MW novih zmogljivosti na vetrno energijo. Kot meni vodstvo EWEA, je EU na prelomnici za naložbe v OVE, predvsem v vetrne zmogljivosti. Elektrarne, ki izkoriščajo obnovljive vire, predstavljajo kar 79,1 odstotkov vseh novih obratov, zgrajenih lani. Danes vetrna energija odda v omrežje že okoli 10 % električne energije, ki se porabi v EU.

Vir: www.ewea.org
Zlatna uvaja obnovljive vire energije

Romunsko mesto Zlatna s 7.658 prebivalci (leži v okrožju Alba) je doseglo svoj prvi uspeh na področju obnovljivih virov energije z namestitvijo 50 m2 sončnih sprejemnikov na upravnih zgradbah. Drugi dosežek predstavlja turistični mestni kompleks, opremljen s toplotno črpalko in sočnim toplotnim koncentratorjem. Za izrabo mestne vode je nameščena mikro HE, zasebni projekt, ki ponuja 10 % proizvedene energije v občini.

Vir: www.res-league.eu
BIH privlačna za energetske vlagatelje

V Bosni in Hercegovini se letos nadaljuje prodaja podjetij, tujci pa gradijo elektrarne. Kot je predvideno v ocenah, naj bi letošnje neposredne naložbe v BIH znašale od 447 do 478 milijonov evrov. Najbolj atraktiven sektor za vlagatelje naj bi tudi letos ostala energetika, kamor naj bi se po vladnih pričakovanjih steklo 351 milijonov evrov naložb. Letos se bodo nadaljevala tudi dela v TE Zenica, katerih vrednost je ocenjena na 76,3 milijona evrov.

Vir: manager.finance.si
S 16. marcem bo šlo zares 4. 3. 2015

S 16. marcem bo šlo zares

Agencija za energijo včeraj začela s testno fazo registracije tržnih udeležencev po uredbi REMIT.


 
V dveh mesecih AN-URE zagotovo v Bruslju 3. 3. 2015

V dveh mesecih AN-URE zagotovo v Bruslju

Evropska komisija Sloveniji žuga z novo kaznijo.


 
Za izplačila podpor že skoraj 131 milijonov evrov 3. 3. 2015

Za izplačila podpor že skoraj 131 milijonov evrov

V podporno shemo lani na novo vstopilo 205 elektrarn, od tega 98 sončnih.


 
Spodbuda k aktivni izvedbi projektov URE 2. 3. 2015

Spodbuda k aktivni izvedbi projektov URE

Uredba o zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih pomeni korak naprej na področju razvoja učinkovite rabe energije.


 
Pause
En.odmev 015
4. 3. 2015

En.odmev 015

Letos v ospredju razprav smernice za nov energetski koncept, ovire za povečanje naložb v jugovzhodni regiji in širjenje storitev energetskih podjetij.  

S 16. marcem bo šlo zares
4. 3. 2015

S 16. marcem bo šlo zares

Agencija za energijo včeraj začela s testno fazo registracije tržnih udeležencev po uredbi REMIT.

Predviden začetek gradnje HE Mokrice ostaja junij 2016
3. 3. 2015

Predviden začetek gradnje HE Mokrice ostaja junij 2016

Na seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi govorili o gradnji HE Brežice in terminskem poteku aktivnosti za začetek izgradnje HE Mokrice.

En.odmev 015
4. 3. 2015

En.odmev 015

Letos v ospredju razprav smernice za nov energetski koncept, ovire za povečanje naložb v jugovzhodni regiji in širjenje storitev energetskih podjetij.  

En.odmev 015
4. 3. 2015

En.odmev 015

Letos v ospredju razprav smernice za nov energetski koncept, ovire za povečanje naložb v jugovzhodni regiji in širjenje storitev energetskih podjetij.  

Predviden začetek gradnje HE Mokrice ostaja junij 2016
3. 3. 2015

Predviden začetek gradnje HE Mokrice ostaja junij 2016

Na seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi govorili o gradnji HE Brežice in terminskem poteku aktivnosti za začetek izgradnje HE Mokrice.

Ugotovitve poročila o čezmejnih energetskih povezavah
26. 2. 2015

Ugotovitve poročila o čezmejnih energetskih povezavah

Za boljšo energetsko povezanost Evrope do leta 2020 40 milijard evrov.

Na obisku pri Tomažu Sitarju

Na obisku pri Tomažu Sitarju

Meja ni stvar radiestezista, ampak geodeta. 

Naš Stik na Facebooku Naš Stik na Twitterju 

EN.odmev 015

Ljubljana, 4. marec 2015

12. konferenca CIGRÉ-CIRED 2015

Portorož, 25. - 27. maj 2015

Obdobje:
Rubrika:
Ključna beseda:
(naslov članka, oseba, podjetje)
Razširjeno iskanje Išči
Aktualna številka:

NAŠ STIK

Številka 1,

februar 2015


  • Slovenija na zemljevidu hitropolnilnih postaj
  • Nuklearka na poti k odličnosti
  • RTP Okroglo nared vsaj še za tri desetletja

 

 

REVIJA NAŠ STIK

Uredništvo revije
Hajdrihova 2
1000 Ljubljana

Telefon: 041 761 196
E-pošta: urednistvo@nas-stik.si

Oglaševanje

Naročite revijo

Uredništvo

Sledite nam

 Copyright Naš Stik 2011-2013.  Pravno obvestilo | Politika zasebnosti | O avtorjih