Kolumna

Energetska unija – kakšen bo naslednji korak?

Datum: 9. 6. 2015

Energetska unija – kakšen bo naslednji korak?

dr. Romana Jordan,

nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu,strokovnjakinja s področja energetskih in podnebnih politik

Strategija Energetske unije vsebuje jasne cilje, do katerih je možno priti po različnih poteh, pušča pa več vprašanj, kot daje odgovorov. Prav to pa je izziv za soustvarjalce energetskih politik, od podjetij in civilne družbe do politike.

V svetlobi žarometov, a v senci s pristojnostmi pristriženih peruti je Evropska komisija najavila Energetsko unijo. A kakšen bo rezultat politik, lahko le ugibamo. Ne le zaradi omejenih pristojnosti, temveč tudi zaradi previdno zapisanega besedila v dokumentu.

Pobudo o skupnih nabavah plina, s katero je tedanji poljski premier predlagal oblikovanje Energetske unije, je zamenjalo megleno besedilo, da EU začne delovati na energetskem trgu kot močnejša igralka.
A kako bo to uresničila, če bo osemindvajset držav članic samostojno in s pogledom le v lastno nacionalno dobro nastopalo na tujih trgih? Zdi se, da imajo močnejšo podporo predlogi o nadaljnji integraciji trga.To zahteva večjo moč evropske energetske agencije in združenj operaterjev prenosnih električnih in plinskih omrežij. Integracija pomeni tudi poseg na drobnoprodajni trg, ki naj bi se, »merjeno v energetskem času«, zgodil že jutri.

Komisija načrtuje, da bo predlog pripravila v letih 2015–2016. Bodo države članice pripravljene prenesti še del nacionalne suverenosti na evropsko raven?Zanimiv je pogled na razvoj energetskih politik v zadnjih dveh desetletjih. Medtem ko je bil v preteklosti skoraj izključno poudarek le na okoljski komponenti, tokrat sam predsednik EK in številni poslanci v EP poudarjajo tudi potrebo po konkurenčni, nižji ceni energije. S finančnega vidika je evropski sistem razvoja trajnostne energetske mešanice drag in neučinkovit.

Zato ostaja vprašanje, ali bo nova okoljska energetska politika le podaljšanje obstoječih politik ali pa bo resnično posodobljena? Bo kateri od sedanjih ciljev odvzet in morda dodan kakšen nov, na primer uvozna odvisnost, konkurenčnost?Pri konkurenčnosti je poudarjen še en vidik – energetika kot poslovna priložnost. Podpora raziskavam, inovacijam in razvoju tehnologij bo ciljno naravnana s programom Obzorje 2020. Predstavniki gospodarstva so izrazili zadovoljstvo, saj je strateški dokument odprt in nudi številne poslovne priložnosti. A kje jih bo nova zakonodaja resnično odprla, je še vprašanje. Kakšno bo razmerje med konkurenčnim trgom in podpornimi shemami za določene vire? Kako daleč bo segla harmonizacija podpornih shem? Cilj je, da morajo le-te ostati na takšni ravni, da ne bodo izkrivljale trga. Ali bo ta meja določena in kako?

Na vprašanja iz strategije o Energetski uniji bo morala imeti Slovenija svoje lastne odgovore. Kaj kmalu jih bomo morali izluščiti iz razprav in analiz, ki bodo služile za podlago novemu slovenskemu energetskemu konceptu. Kako visoke okoljske cilje si bomo postavili? Bomo še spodbujali konkurenco na trgu, se odprli proti tujim vlagateljem? Kako bomo spodbujali raziskovalne in razvojne naloge? Kje so naše poslovne priložnosti? Bomo izpuste v prometu zmanjšali z elektrifikacijo? Koliko dodatne električne energije bomo za to potrebovali? Kako do potrebnih investicijskih sredstev? Naše usmeritve bodo morale biti jasne mnogo prej kot pred letom 2017, ko bo po napovedih EK pripravljen nov strateški načrt za energetske tehnologije.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )