Kolumna

Čas za energetski koncept

Datum: 17. 7. 2015

dr. Franc Žlahtič,
Dolgoletni član slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta in izjemen poznavalec slovenske in svetovne energetike

»Kazalci nacionalne energetike so dobri. To pomeni, da je obstoječa energetika sposobna prilagajanja, se je sposobna strukturno spreminjati in ustvarjati tudi nova kakovostna delovna mesta ter nove storitve.«

Energetika je panoga, ki ni omejena samo na Evropsko unijo, je globalna in dinamično vezana na druge trge dobrin in financ ter na geopolitične razmere. Iskanje rešitev in argumentirano zagovarjanje lastnih stališč je pomembno za lastno gospodarstvo. Usmeritve in načrti malih gospodarstev, to velja tudi za energetiko, morajo intenzivno spremljati hotenja in cilje EU ter velikih držav, saj morajo na osnovi tega postaviti svoje suverene poti do lastnih ciljev.
Usodno pomembna je ocena lastnega stanja in sposobnosti doseganja. Kazalci nacionalne energetike so dobri. V celoti vseh prihodkov nacionalnega gospodarstva pripada na energetiko kar 14,6 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je 107.000 evrov, slovensko povprečje pa znaša 39.000 evrov. Energetika premore stabilen denarni tok in znaša 19 odstotkov vsega denarnega toka slovenskega gospodarstva. Energetika je ohranila visoko stopnjo sposobnosti investiranja kljub gospodarski recesiji in drugim težavam. Ob vsem tem delež zaposlenih v energetiki znaša le 2,6 odstotka. V desetih letih se je zaradi strukturnih sprememb število zaposlenih zmanjšalo z 12.600 na 11.100, izobrazba zaposlenih pa se je povečala. To pomeni, da je obstoječa energetika sposobna prilagajanja, se je sposobna strukturno spreminjati in ustvarjati tudi nova kakovostna delovna mesta in nove storitve.
Doseganje energetskih podnebnih ciljev, katerim smo zavezani v obdobju naslednjih pet oziroma petnajst let, je merljivo. Pot do njih je mogoče tudi finančno oceniti. Zanesljivo je, da se na področju energetike v EU oziroma v energetski uniji ne bo dogajalo nič takega, kar se ne dogaja že sedaj. Pomembno je samo, kaj od vsega tega bo dobilo prednost in se hitreje realiziralo. Sanjanje o nečem posebno novem ali o umiku od že zastavljenega je zgubljanje stika z resničnostjo in s tem izgubljanje priložnosti v energetiki ter z njo povezanim gospodarstvom.
Prepričan sem, da je čas »velikih projektov«, kakršne smo poznali pred časom na področju energetike, minil. K preobratu so pripomogle nove tehnologije, nova znanja, nove storitve in nove misli, ki se tudi iz drugih panog in storitev selijo v energetiko. Kapital, kot vedno, išče svoje priložnosti investiranja tja, kjer bo dobiček zanesljiv, primerno velik, vloženi denar pa zagotovo povrnjen.
In energetika je taka panoga, zanimiva za investitorje in bančnike. Seveda je predpogoj za to izkazana okoljska primernost projektov, ki morajo vsebovati sodobne tehnologije, znanja in podlago novim storitvam. Ob tem mora država zagotoviti, da bo postavila konsistentno okoljsko energetsko politiko ter spodbujala primerne tehnične rešitve, s tem pa zagotovila zmanjševanje tveganj investiranja s primernimi modeli, ki nikakor niso nujno le finančni.
Že prva ocena področij, katerim je treba posvetiti več pozornosti, kaže, da nedvomno sem sodijo aktivna energetska omrežja, vključno z aktivnimi porabniki, odjemalci. Brez vala informacijske tehnologije, ki bo moral še močneje pljuskniti v energetiko, ne bo šlo.
Slovenska energetika ima torej potencial, vendar mora slediti izzivom in spremembam. Z ambiciozno zarisano potjo mora odločno preprečiti neaktivnost, negotovost in prenehati izgubljati energijo za reševanje problemov, ki niso v korist ne družbi ne razvoju.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 4,67)