Kolumna

Petdeset let jedrske energije v Sloveniji

Datum: 25. 2. 2016

dr. Igor Jenčič
Vodja Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča na Institutu Jožef Stefan

»Institut Jožef Stefan in reaktor TRIGA sta v minulih 50 letih odigrala izjemno vlogo pri razvoju jedrske energetike v Sloveniji in prav je, da se tega zavedamo ter upoštevamo tudi pri naših načrtih za prihodnost.«

Nuklearna elektrarna Krško obratuje že dobrih 30 let in je eden največjih, najbolj zanesljivih in tudi najbolj ekonomičnih stebrov slovenske elektroenergetike. Veliko vprašanje je, ali bi do odločitve za njeno izgradnjo sploh prišlo oziroma ali bi imela tako dobre obratovalne rezultate, če ne bi v Sloveniji že pred njeno izgradnjo imeli izkušenj z jedrsko energijo.

31. maja letos bo namreč minilo 50 let, kar je prvič začel obratovati raziskovalni reaktor TRIGA na Institutu Jožef Stefan. Ta reaktor z močjo 250 kW, ki stoji na Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani, ne proizvaja elektrike, ampak je namenjen usposabljanju, raziskavam ter proizvodnji radioaktivnih izotopov. Dejavnosti reaktorja in raziskovalnih odsekov na reaktorskem centru IJS so že od začetka tesno povezane z jedrsko elektrarno Krško, sprva z njenim načrtovanjem in izgradnjo, nato pa z njenim obratovanjem.

Institut Jožef Stefan je že leta 1971 začel s tečaji za bodoče vodilne kadre NEK, ob začetku gradnje so se v NEK zaposlili tudi prvi vodja reaktorja TRIGA ter nekaj raziskovalcev oziroma operaterjev. Vzporedno z usposabljanjem in prenosom kadrov so na reaktorskem centru izdelali tudi obsežno varnostno poročilo NEK.

Danes raziskovalci na reaktorju s kompleksnimi računalniškimi programi preračunavajo različne pojave prenosa toplote ter izgorevanje jedrskega goriva, ki ga lahko preverijo z meritvami na reaktorju TRIGA. Rezultati teh izračunov so osnova za varnostne analize. Na reaktorskem centru deluje tudi Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT). V njem se začnejo usposabljati bodoči operaterji jedrske elektrarne. Poleg teoretičnih predavanj imajo praktične vaje na reaktorju TRIGA in pridobijo celo licenco za operaterja – podobno kot piloti velikih potniških letal najprej pridobijo licenco za športnega pilota.

ICJT izvaja tudi informativno dejavnost, v okviru katere jih letno obišče skoraj polovica ene generacije šolskih otrok. Mnogi si ogledajo tudi reaktor TRIGA. Zaradi podajanja stvarnih podatkov in razlage fizikalnih ozadij – in ne kake nekritične hvale jedrske energije – so si z leti pridobili velik ugled v javnosti. Ankete kažejo, da naša javnost bolje pozna osnovna dejstva o jedrski energiji kot v večini drugih evropskih držav in tudi sprejemljivost jedrske energije je razmeroma ugodna, zlasti med mladimi.

Po nesreči v Fukušimi se je med drugim izkristaliziralo spoznanje, da je med operaterji japonskih jedrskih elektrarn prevladovalo samozadovoljstvo, zaupanje v lastno tehnično popolnost, pregovorno japonsko zanesljivost in natančnost, prepričani so bili, da se pri njih nesreča sploh ne more zgoditi, zato jih je kombinacija naravnih pojavov, ki so bili izven dotedanjih kalupov razmišljanja, v veliki meri presenetila.

V državi s tako omejenimi človeškimi in strokovnimi potenciali, kot je Slovenija, je izjemno pomembno, da imamo poleg nedvomno strokovne skupine ljudi v jedrski elektrarni Krško še neodvisno jedro strokovnjakov, ki ne razmišlja po povsem enakih tirnicah, ki deluje v precej drugačni hierarhični strukturi, kot je jedrska elektrarna, ki ima lastne praktične izkušnje z jedrskim reaktorjem in ki je ne nazadnje preko svojega raziskovalnega dela v stalnem stiku z zadnjimi dognanji stroke.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)