Kolumna

Potrebujemo energetski čudež!

Datum: 24. 5. 2016

Dr. Leon Cizelj

Vodja odseka za reaktorsko tehniko, Institut Jožef Stefan

"Zadostno vlaganje v raziskave in izobraževanje v energetiki bi moralo postati stičišče prizadevanj vseh, ki se trudijo podnebne spremembe obvladati tudi z nizkoogljično energijo."

S temi besedami je eden najbogatejših zemljanov Bill Gates pospremil svoje pismo (https://www.gatesnotes.com/2016-Annual-Letter), v katerem je utemeljil razloge za najvišjo prioriteto sklada Billa in Melinde Gates v letu 2016: več energije.

Gates nedvomno sodi med velikane razvoja in trženja izdelkov visoke tehnologije. Njegovo prostodušno priznanje, da se je pri najtežjih odločitvah vedno zatekel k matematiki, utegne marsikoga presenetiti. Le kdo bi poskušal vso kompleksnost izpustov CO2 v energetiki razumljivo izraziti v preprosti enačbi s produktom štirih spremenljivk? Gatesu je to uspelo. Tudi zato se mu pridružujem v prepričanju, da je matematika tista abstraktna znanost, ki nam omogoča zapletene probleme preoblikovati v razmeroma preproste in rešljive enačbe. Gatesova enačba ima preprosto in ne povsem nepričakovano rešitev: na planetu bomo v prihodnosti zagotovo potrebovali več energije. Če želimo hkrati imeti več energije in omejiti izpuste CO2, bomo praktično vso energijo morali pridobiti brez izpustov CO2. Torej tudi z jedrsko energijo.

Danes se zdi pridobivanje energije brez izpustov CO2 pravi energetski čudež. A čudeži niso nekaj nemogočega in so se v zgodovini človeštva že dogajali. Gates mednje prišteva osebne računalnike, internet in cepivo proti otroški paralizi. Hkrati opozarja, da so vedno bili posledica izdatnih vložkov v znanost in raziskave.

Vlada ZDA v energetske raziskave vloži skoraj 6 milijard dolarjev na leto. Toliko denarja prebivalci ZDA porabijo za avtomobilsko gorivo v manj kot tednu dni. Povedano drugače, vsak izmed prebivalcev ZDA v energetske raziskave preko davkov vloži le 20 dolarjev na leto. Morda je ravno zato minister za energetiko Ernie Moniz, prej profesor na Massachussets Institute of Technology, pred dnevi napovedal podvojitev vložka do leta 2020. Po podatkih  National Science Foundation vsak prebivalec ZDA v znanost in raziskave na vseh področjih preko davkov vloži približno 300 dolarjev letno. K temu industrija doda še več kot 700 dolarjev na prebivalca. Tudi Gates vlaga svoj denar v raziskave in razvoj. Leta 2006 je ustanovil podjetje TerraPower, ki razvija nov jedrski reaktor.

Prebivalec Slovenije je v letu 2009 v znanost in raziskave preko davkov vložil več kot 90 evrov, v letu 2014 pa le še 68 evrov. Javni vložek v energetske raziskave pa je v tem obdobju padel s 3 na dobrih 1,5 evra oziroma eno kavo na leto na prebivalca.

Mimogrede, za 1,5 evra električne energije prebivalec Slovenije porabi v dnevu ali dveh. Vložki slovenskih energetskih podjetij v predkonkurenčne raziskave so žal praktično zanemarljivi.

Potrebujemo torej energetski čudež. In čudeži potrebujejo infrastrukturo, tj. vlaganje v znanost in raziskave. Mi smo v ta čudež pripravljeni vložiti zgolj eno kavo na leto. Ste prepričani, da bo to dovolj?































Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 5)