Kolumna

Je trg res mrtev?

Datum: 12. 8. 2016

Piše: dr. Dejan Paravan
Izvršni direktor za prodajo električne energije v GEN-I, strokovnjak s področja prodaje električne energije končnim odjemalcem.
 

»S spremenjeno strukturo osnovnih delov elektroenergetskega sistema se bo posledično spremenilo tudi elektroenergetsko omrežje, predvsem način obratovanja in s tem povezana zakonodaja.«

Pred leti sem se udeležil priznane mednarodne konference s področja trgovanja z energenti, na kateri je eden najuglednejših analitikov s tega področja predavanje sklenil z epitafom trgu električne energije. Razlog so bili učinki spodbujevalnih politik investicijam v obnovljive vire, ki so na eni strani povečevali končno ceno odjemalcem, na drugi pa vztrajno potiskali ceno električne energije na veleprodajnem trgu navzdol in na tak način, po mnenju mnogih, re-regulirali trg električne energije.

Pisalo se je leto 2012, cena električne energije v centralni Evropi na borzi EEX za prihodnje leto pa je znašala 47 EUR/MWh. Ko je eden od govorcev, kljub zgoraj opaženemu jasnemu trendu, nakazal, da zna cena zdrsniti do 41 EUR/MWh, je cela dvorana prasnila v krohot. Danes je cena na terminskem trgu za dobave v letu 2017 v centralni Evropi 27 EUR/MWh, potem ko je vmes že zrasla za 30 odstotkov glede na najnižje ravni februarja letos, ko so se cene gibale okoli 21 EUR/MWh. Je torej trg električne energije v Evropi mrtev?

Za razlago trenutnega stanja je potrebno izpostaviti dvoje. Kot prvo, dogajanje na trgu je odraz velikih sprememb, ki se v zadnjih desetih letih odvijajo v energetiki. Podnebne spremembe niso več le mnenje nekaterih, ampak splošno sprejeto dejstvo. Kljub temu da so konkretni ukrepi za spopadanje s tem problemom še vedno mlačni, pa so ti vse pogostejši. Težnja po prehodu na trajnostne in obnovljive vire je vse bolj navzoča in konvencionalni proizvodni park, ki je pretežno temeljil na velikih proizvodnih enotah na fosilna goriva, nadomešča razpršena proizvodnja iz obnovljivih virov, ki pa je zelo odvisna od vremenskih pogojev. Ukrepi podnebnih politik delujejo tudi na drugi strani enačbe: z ukrepi učinkovite rabe energije se brzda rast potrebe po energiji. Zato ni naključje, da sta se na območju Evropske unije krivulji odjema in bruto družbenega proizvoda, ki sta v preteklosti vedno nihali v sozvočju, odlepili in šli vsaka v svojo smer.

Naslednja velika sprememba, ki zaznamuje in bo še zaznamovala elektroenergetiko, je vdor informacijskih tehnologij na področje oskrbe z energijo. Če je zadnjih 50 let način merjenja in posledično obračuna električne energije praktično enak, se bo z vstopom pametnih tehnologij odnos med odjemalcem in dobaviteljem redefiniral.

Drugi razlog za navidezno nevzdržne razmere na trgu električne energije pa velja iskati v raznih regulatornih posegih. Ti posegi so pogosto kurativni, parcialni in geografsko omejeni. Zaradi vse bolj prepletenega (enotnega) evropskega trga z energijo pa nemalokrat povzročajo neželene stranske učinke. Ne smemo namreč pozabiti, da vsak trg, še posebej pa trg električne energije, zahteva delujočo regulativo.

Spremembe na našem področju so tako velike, da se ustaljeni vzorci rušijo. Prilagoditev novim trendom zahteva na eni strani nove poslovne modele, na drugi pa premišljeno in konsistentno regulativno. Trg torej ni mrtev, bo pa v bodoče predvsem zelo drugačen.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 4)