Kolumna

Za digitalizacijo potrebujemo robustno omrežje

Datum: 4. 5. 2017

Piše:Roman Ponebšek, Elektro Ljubljana 

Direktor distribucijske enote in poslovodja GIZ distribucije električne energije

Kljub vsem izzivom in ambicijam, ki jih prinaša evropski sveženj zakonodajnih ukrepov,  bomo še vedno potrebovali robustno distribucijsko omrežje (končna moč se vsako leto poveča za 3 odstotke), ki bo izkoriščalo tako nove tehnologije kot digitalizacijo, ki jo z uvajanjem naprednih merilnih sistemov že udejanjamo. 

Področje distribucije električne energije se sooča z velikimi spremembami. Smo del energetske tranzicije. Tempo sprememb narekujejo nove tehnologije, globalizacija in digitalizacija. Gre za uvajanja novih elementov v omrežje, ki so pogojeni z okoljskimi zavezami po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in energetski učinkovitosti za razpršene vire, električna vozila, toplotne črpalke, hranilnike energije. 

Distribucijsko elektroenergetsko omrežje postaja sistem in ne več zgolj omrežje s pretokom moči od vira do porabnika. Nanj je priključenih nekaj manj kot 4500 proizvajalcev električne energije s skupno inštalirano močjo blizu 550 MW. Za primerjavo v letu 2008 je bilo na distribucijski sistem priključenih »le« 576 virov skupne moči 163 kW. Nepremišljene nacionalne podporne sheme za obnovljive vire energije pa so v zadnjih letih povzročile drastično rast priključevanja proizvodnje iz OVE, predvsem sončnih elektrarn (N= 2481). Ob tem izplačila podpor krepko presegajo zneske, ki jih investiramo v izgradnjo in obnovo distribucijskega omrežja (v letu 2015 so investicijska vlaganja znašala 106 milijonov evrov, izplačilo podpor pa 147 milijonov evrov). 

Zavedati se je treba, da pri trenutnem stanju razvoja oziroma uvajanja tehnologij večina proizvajalcev proizvedeno energijo oddaja v distribucijsko omrežje. Razvoj shranjevalnikov energije (baterije, vztrajniki, električna vozila, …) še ni konkurenčen oddajanju energije v distribucijski sistem. Seveda pa se z razvojem in uporabnostjo konkurenčnost novih tehnologij povečuje. Zavedati se je treba, da je električna energija najbolj uporabljiva oblika energije in zato se njena poraba konstantno povečuje. Zato bo treba povečevati proizvodnjo in spodbujati učinkovito rabo električne energije. 

Ambicije Evropske komisije, ki so izražene v svežnju zakonodajnih ukrepov poimenovanih Čista energija za vse Evropejce - sprostitev možnosti Evrope za gospodarsko rast, stavi na 25-odstotno manjšo končno porabo po zaslugi prilagajanja odjema do leta 2030 glede na leto 2015. Do leta 2025 naj bi 80 odstotkov odjema električne energije upravljali odjemalci. Gre za pametne samooskrbne skupnosti. 

Distribucijska podjetja so v preteklih letih izvajala številne projekte usmerjene v e-mobilnost, prilagajanje porabe, shranjevanje električne energije, uporabe IKT tehnologij (digitalizacija), ki sovpadajo z zapisanimi ukrepi (več na www.giz-dee.si/pametna-omrezja). Izkušnje, ki smo jih pridobili, kažejo, da pri vseh pilotnih projektih igra ključno vlogo uporabnik, bodisi v vlogi odjemalca, proizvajalca ali hkrati porabnika in proizvajalca (prosumer). 

Uporabniku je pomembna korist, ki jo prepozna bodisi zaradi cene, okoljske osveščenosti, inovativnosti. Gre za proces, ki prinaša širšo družbeno korist in tega se morajo zavedati vsi deležniki. Uporabnika je treba spodbuditi s sistemskimi ukrepi (zakonodaja, regulacija, …), ki mu prinašajo neposredno korist. Ko bodo koristi prepoznane, bodo razvoj ustvarjali uporabniki sami z uporabniškimi izkušnjami. 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 3,25)