Kolumna

Vključevanje objektov v prostor zahteva tvoren dialog

Datum: 13. 12. 2017

Piše: Blaž Pišek, vodja Službe za razvoj v Savskih elektrarnah Ljubljana.
Strokovnjak na področju umeščanja energetskih objektov v prostor.

Namesto egoističnega razmišljanja, da naj se energetski objekti postavljajo stran od našega ožjega življenjskega okolja, se odprimo za tvoren dialog in iskanje rešitev.


V 21. stoletju je, vsaj v državah tako imenovanega »zahodnega načina življenja«, videti, kakor da je edini smisel življenja samo še lastno ugodje in zabava. Najbolj očitna posledica tega je, da v teh državah daleč več ljudi umre od preveč hrane in pijače, kakor od premalo. Druga posledica tega pa je, da smo izumili delo brez haska, kakor ga je opisal novinar časopisa Delo Franc Milošič. Tako sedaj dvajsetkrat kosimo travo okrog hiše, čeprav ne redimo nobene živine, mačke pa pri hiši niso za lovljenje miši, ampak jim hrano lovimo lastniki po trgovinah. Skratka, več ali manj narobe svet, če seveda razmišljamo z zdravo kmečko in tudi inženirsko pametjo. 

Temu primeren je tudi naš odnos do energije. Dokler je vtičnica pod napetostjo in to zadnji čas praktično vedno tudi je, nas vse povezano z energijo prav nič ne zanima. Zabava, ki nam jo energija omogoča, nas zanima, energija pa prav nič. Pametni telefoni, tablični in vseh vrst računalniki, televizijski aparati, družbena omrežja in podobno, vse to je postalo smisel življenja. Nekateri pravijo, da celo naša vera.
Taki miselnosti se je prilagodilo tudi naše razmišljanje (kolikor ga je še ostalo ob vsej zabavi) o skupni energetski prihodnosti. Večina teh, ki imamo kakršenkoli opravek, delovne naloge na področju umeščanja energetskih objektov v najširšem smislu besede v prostor,  tako naletimo že kar vrsto let na podobno reakcijo. Opažamo paradoks, da energija in energetski objekti državljanov v resnici ne zanimajo. Začnejo pa jih zanimati, ko bi moralo priti do umestitve določenega energetskega objekta v njihovo bližnje življenjsko, bivalno okolje. Več ali manj je prva, in včasih kar končna reakcija, t.i. BANANA (Build Absolutely Nothing Anywhere Near Anything or Anyone – zgraditi popolnoma ničesar kjerkoli blizu kogarkoli). 
Seveda bi bilo neupravičeno zagovarjati, da so vsi energetski objekti, ki se načrtujejo ali umeščajo v prostor, res nujni. Tudi ne moremo trditi, da so vse lokacije za njihovo umestitev najboljše od možnih. Že po omenjeni zdravi kmečki in tudi inženirski pameti pa verjetno lahko trdimo, da ne morejo biti vsi novi objekti nepotrebni ali na iz tega ali onega razloga napačno izbranih lokacijah. Pri umeščanju energetskih objektov v prostor bomo morali postati sposobni premagati razmišljanje, da naj se ti objekti postavljajo stran od našega ožjega življenjskega okolja. To je povsem nemogoče glede na to, da je prostor dobrina s končno velikostjo. 
Skratka egoistično razmišljanje, ki ga hrani tudi uvodni »smisel življenja« ugodje in zabava, moramo prekiniti in se odpreti za tvoren dialog in iskanje rešitev. Da ne bo napačnega razumevanja, pa naj zaključim, da to seveda energetske stroke ne razbremeni njene odgovornosti. Ta stroka mora iskati energetsko prihodnost predvsem v ukrepih za URE ter v rabi OVE na trajnostni način.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)