Članki

NEP naj bo kratek in obvezujoč dokument

Datum: 14. 6. 2011 Besedilo: Vladimir Habjan

Javna obravnava Nacionalnega energetskega programa je priložnost, da se seznanimo s predlogi, strategijami in vizijami energetskih strokovnjakov.

NEP naj bo kratek in obvezujoč dokument

Vizija energetskega razvoja Slovenije dr. Petra Novaka, upokojenega rednega profesorja ljubljanske Fakultete za strojništvo, dekana Visoke šole za tehnologijo in sisteme in direktorja podjetja Energotech, je vsekakor vredna pozornosti. Kot pravi ima za Slovenijo svoj scenarij, ki je zelo preprost: glede bloka 6 v TEŠ zanj ni več dilem, ker je objekt v gradnji. Za TET predlaga tehnologijo uplinjanja premoga ali biomase z izločanjem CO2 iz dimnih plinov in gradnjo terminala utekočinjenega zemeljskega plina v Kopru. Jedrska opcija je po njegovem malo verjetna, predvsem zaradi nasprotovanj sosedov, najbolj realen v prehodnem obdobju pa je premogovni in plinski scenarij.

Kateri scenarij iz NEP-a se vam zdi v redu in za Slovenijo najugodnejši?

Za Slovenijo imam svoj scenarij, ki je zelo preprost: TEŠ 6 se že gradi in zame ni dileme, da ga ne bi naredili. TEŠ 5 bomo imeli za rezervo. Za vse objekte je treba pripraviti sistem za izločanje ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, s tem se bomo izognili plačilu takse, ki nam sledi po pravilih ETS verjetno že leta 2012. Za to so tehnologije že na poti in bodo kmalu komercialne. Razvili so jih na Kitajskem in v Alstomu, preskusi tečejo v Nemčiji in Združenih državah Amerike.  Že sedaj je treba planirati, da bomo te tehnologije vpeljali, da bi se izognili plačilu stroškom in morebitnim evropskim kaznim. Pri tem pa je popolnoma odprto vprašanje, kaj so počeli naši pogajalci v Evropski uniji. Poljska težav s plačili takse nima, kljub temu, da skoraj 80 odstotkov električne energije pokriva iz premoga. Mi, ki imamo več kot 60 odstotkov elektrike brez emisij CO2, pa bomo takso plačevali. Zato se mi zdi, da je bil nekdo zelo nespreten pri pogajanjih.

V TET je zadeva tudi dokaj jasna. Tam gremo lahko v sistem uplinjanja premoga in izgradnjo sodobne plinsko parne elektrarne s tem, da uporabljamo nekaj domačega, nekaj premoga pa iz uvoza. Tudi tam se da zgraditi sistem za zajemanje ogljika (CCS), brez velikih težav. Če zdaj pripravlimo investicijo, jo bomo lahko zgradili do leta 2020, ko bo tehnologija CCS tukaj. Tako, kot smo jo razvili za SO2, jo bomo tudi za CO2. Seveda bo cena elektrike zato nekoliko višja, tako, kot se je podražila pri uvedbi naprav za čiščenje SO2. Ker je poleg tega BASF že pripeljal do konca tehnologijo proizvodnje plastičnih mas na osnovi CO2 in vodika je jasno, da se bo ta tehnologija razširila po vsem svetu. Torej CO2 iz dimnih plinov bo surovina za proizvodnjo plastike, preostali del pa bo šel utekočinjen nazaj v nahajališča nafte, tako kot se sedaj že izvaja na mnogih mestih v svetu. Da bi Slovenija ta razvoj dobro kapitalizirala, mora čim prej preiti na novo tehnologijo termoelektrarn z uporabo kisika. To bi bilo zelo enostavno, če bi zgradili terminal utekočinjenega zemeljskega plina v Kopru. Hlad, ki ga ima ta plin in zaradi katerega imamo toliko okoljskih problemov pri segrevanju morja, lahko po mojem predlogu brez negativnih vplivov na okolje uporabljamo za utekočinjenje zraka. Tako bi dobili dva dodatna proizvoda, poleg uparjenega zemeljskega plina, še kisik in dušik. Dušik je tehnološki plin, ki ga zelo potrebujemo pri proizvodnji sončnih celic in za izdelavo umetnih gnojil. Kisik pa bi uporabili za zgorevanje premoga v termoelektrarnah. V dimnih plinih bi prevladoval CO2. To bi seveda pomenilo, da bi bila Slovenija prva na svetu, ki bi to vpeljala. Take novosti za Slovence pogosto niso sprejemljive, še manj za naše okoljevarstvenike, ki pogosto gledajo od danes do jutri in se zavzemajo za »status quo«, to je varovanje sedanjega stanja v naravi, ne zavedajoč se, da se narava stalno spreminja in da je vse procese v njej treba gledati dinamično.

Gradnja hidroelektrarn na Savi, Muri in morda še kaj na Soči, je sama po sebi umevna, saj že zaradi lastne oskrbe prebivalstva in kmetijstva z vodo ne smemo dovoliti njenega hitrega odtekanja iz države. Tu bodo morali okoljevarstvene organizacije sprejeti pameten dogovor med državnimi, širšejavnimi in lokalnimi koristmi.

"Plinski scenarij je zelo umesten, vendar v nekoliko drugačnem kontekstu, kot so ga zapisali v NEP. Jaz vidim plinski scenarij v treh oblikah oskrbe Slovenije s plinom: sedanji sistem plinovodov, južni tok in plinski terminal."

 

S tem je razvoj velike elektroenergetike praktično usmerjen za naslednjih 40 let, ko bomo že močno v OVE. Jedrski scenarij je za prehodno obdobje v redu. Nedavno sem vprašal nekoga, ki vodi ta del energetike v Sloveniji, kako pričakujejo, da bodo dobili soglasje za novo lokacijo JEK 2 s strani Avstrije. Brez tega JEK 2 ni. Odgovor je bil, soglasje bo, če jih bomo povabili k sodelovanju, da bodo investirali in bodo imeli elektriko brez CO2. Sprašujem se, ali si bo v Avstriji kdo od elektrogospodarstvenikov upal, glede na javno mnenje, investirati v JEK 2? Mislim, da je ta scenarij politično odpisan in je škoda o tem govoriti. Mi smo pisali (obljubili) Avstriji, da bomo našo NEK po njeni končani življenjski dobi zaprli in ta dokument Avstrija ima. Zanimivo bo videti, kaj bo, ko bodo Avstrijci zahtevali konec obratovanja NEK po končani redni življenjski dobi, čeprav mislim, da bi bilo to res nesmotrno. Torej nisem proti jedrski energiji, a menim, da bomo imeli velike težave pri urejanju teh zadev. Morda bi bilo nekoliko lažje, če bi se odločili za jedrske reaktorje majhnih moči, 150-200 MW, ki bi jih zgradili kot toplarne in bi imeli določeno prednost, saj je njihov čezmejni vpliv lahko zaradi nove tehnologije bistveno manjši. Tudi lokacija bi bila druga, nevarnost in tveganje pa bistveno manjša. Projekti za vkopane jedrske reaktorje intenzivno potekajo in leta 2020 bomo imeli prve enote po 150 MW, ki bodo z vlakovno kompozicijo prispeli na lokacijo, kjer jih bomo spustili v jašek, in bodo tam ostale napolnjene z gorivom za 5 let obratovanja. Seveda je to pogled, ki ne prispeva k hitrejšemu prehodu na OVE. Do serijske proizvodnje takih naprav pa imamo čas, da razmislimo o teh zadevah. Danes delati scenarij v NEP za jedrsko opcijo, če vnaprej vemo, da nekaj ne bo šlo, je škoda.

Plinski scenarij je pametna rešitev, samo ob pogoju, da se odločimo poleg južnega toka in sedanjih dobav, ki jih imamo iz Alžirije, tudi za lastni terminal utekočinjenega zemeljskega plina. Z njim lahko rešujemo dve stvari: domačo akumulacijo plina, ki je shranjen v naših skladiščih vsaj za 3 mesece, (sedaj ga skladiščimo v tujini v plinastem stanju) in si pridobimo možnost proizvodnje kisika in dušika. S tem preidemo na popolnoma nove tehnologije, ki jih lahko z lastnimi izkušnjami tudi prodajamo naprej. Plinski scenarij je zelo umesten, vendar v nekoliko drugačnem kontekstu, kot so ga zapisali v NEP. Jaz vidim plinski scenarij v treh oblikah oskrbe Slovenije s plinom: sedanji sistem plinovodov, južni tok in plinski terminal. Poleg tega je v dokumentih omenjen prehod na vodik. Mislim, da je optimizem okoli vodika prevelik. Kdor pozna vodikovo tehnologijo in infrastrukturo, ki mora stati za njo, bo vedel, da je ekonomsko nesmotrna v obliki, da bo vodik gorivo za promet. Vodik je odličen nosilec energije, ni pa gorivo. Za gorivo moramo imeti vodik vezan na vsaj en ogljik, metan ali metanol. Že pred leti sem objavil v Petrolovih novicah predlog novega energetskega sistema, ki je sonaraven in je osnovan na elektriki, metanu (zemeljskem plinu dokler ga bomo imeli) in metanolu. Sistem omogoča kroženje ogljika iz atmosfere preko biomase in vodika (iz sonca) preko naprav za transformacijo energije v naravo. Ker uporabljamo v vseh državah sveta infrastrukturo za elektriko, plin in tekoča goriva, je prehod na sistem s sintetičnim metanom in metanolom mogoč brez omembe vrednih investicij in v daljšem časovnem obdobju. Na voljoo imamo plinasto in tekoče gorivo, ki ga ju lahko neomejeno shranjujemo. Tehnologije za novi sonaravni energetski sistem niso nove. V Sloveniji se lahko odločimo za tako pot, saj za to obvladujemo vse tehnologije in imamo tudi dovolj biomase. Zanimivo je tudi, da pri proizvodnji etanola iz biomase, dobimo najprej metanol. Čemu ga še nadalje predelovati, če je potrebno le nekaj malega truda za razvoj novih agregatov (motorjev) na metanol? Če pogledamo celotno konverzijo energije sonca do bioetanola je danes v Braziliji, ki ima mimogrede najboljšo tehnologijo, celoten izkoristek le 0,032. Vsaka sončna elektrarna s sedanjo tehnologijo pa ima na isti površini izkoristek najmanj 14 odstotkov. Danes se moramo pogovarjati o tem in se odločiti, kaj bomo v Sloveniji razvijali.

Ste glede izvedbe NEP optimist?

Mislim, da bo dokument, ko bo prišel v javno obravnavo s pozitivno okoljsko presojo, lahko služil svojemu namenu, to je živahni strokovni razpravi. To je dober študijski material, ki pa ni operativen dokument. Upam, da ga bomo skrčili na 10 do 15 strani in ga sprejeli kot zakon ali podzakonski akt, ki bo obvezoval. Če tega ne bo, bo šlo tako, kot sedaj, proti 10-odstotni uresničitvi načrtov po petnajstih letih.

Več v naslednji številki Našega stika ...
Vladimir Habjan



[1] Carbon Capture add Storage.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )