Članki

Z enim polnjenjem prevozimo 400 km

Datum: 7. 5. 2013 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z inovatorjem Andrejem Pečjakom

Z enim polnjenjem prevozimo 400 km

V času med 21. in 24. marcem je v okolici Monte Carla v Franciji potekal vsakoletni rally Monte Carlo des Energies Nouvelles (na alternativne pogone), kjer med drugim tekmujejo tudi električna vozila (FIA oznaka IIIA), v tej kategoriji pa tekmujejo tudi hibridi, vozila na plin in etanol. V kategoriji porabe in kategoriji električnih vozil na daljšem rallyu je že več let zaporedoma zmagoval ameriški avtomobil Tesla Roadster, letos pa je zmaga pripadla na elektriko predelanemu romunskemu avtomobilu Dacia Sandero inštituta Metron iz Slovenije s slovenskim voznikom Andrejem Pečjakom.

Dacia Elektro (sopotnik Frederic Mlynarczyk) je osvojila 1. mesto v porabi med 93 tekmovalci oz 83, ki so tekmo končali, ter 1. mesto v klasi IIIA električnih vozil med tremi tekmovalci (še dve vozili Tesla Roadster). Ti dosežki so bili povod, da smo opravili pogovor z Andrejem Pečjakom.

Nam lahko opišete kako poteka takšno tekmovanje?

Obstajata kratki (ZENN) in dolgi rally, kjer so 400 kilometrske etape na dan – ta se imenuje really MC novih energij. Te razdalje je do zdaj od električnih avtomobilov zmogel edino Tesla. Tekmujejo sicer tudi drugi avtomobili, hibridi, na plin, biodizel. Ti avtomobili so enaki kot so serijski, le za pogonsko sredstvo imajo drugo energijo. Edini naš nasprotnik je bil Tesla, tega pa smo premagali, ker jim je zmanjkalo elektrike, saj niso več mogli držati hitrosti in so pridelali toliko zaostanka, da so ostali za nami.

Kaj pomeni taka zmaga za Slovenijo?

Vrednost dosežka je, da je to dobra vest. Ljudje namreč v poplavi slabih vesti dobijo spodbudo, da se da z delom nekaj narediti. Je pozitivno sporočilo in pomembno tudi v slovenskem merilu.

Kako to, da ste se odločili za romunski avto?

Lani sem tekmoval s predelano mazdo RX 8. Dacio smo izbrali, ker je najlažji, ima najmanjši kotalni upor, manj porabi na gorski cesti in ima še več drugih prednosti. Gre namreč za tekmo, kjer je 15 takšnih prelazov kot je Vršič, same gorske ceste torej. In tam ima Dacia veliko prednost, ker ima menjalnik, tega pa Tesla nima. Ves čas sem vozil v optimalnih obratih, kar je bila prednost.

S čim vse se ukvarjate v Inštitutu Metron? Koliko vas je in kakšnih profilov?

Metron je zasebni inštitut, ki se financira preko trženja lastne dejavnosti in privatnih

sponzorjev. Glavne dejavnosti inštituta so: predelava serijskih vozil v električna, razvoj novih električnih vozil, izdelava prototipov električnih vozil, šolanja za predelovalce in razvojnike električnih vozil, šolanja za vzdrževalce električnih, hibridnih in klasičnih vozil in študije električne mobilnosti. Ekipo sestavlja pet članov, trije fantje in dve dekleti, v glavnem strojniki, en informatik, jaz pa sem prekvalificiran v električarja. Inštitut je obstajal so že prej, ukvarjal se je z avtomobilsko diagnostiko, a ni zaživel in smo ga prevzeli. Eden od solastnikov je podjetje Adel. Sam nisem direktor, sem pa dirigent, tako so se izrazili Francozi. Izraz mi je kar všeč.

Je vaš inštitut bolj razvojni ali tudi je mišljeno, da bo tudi produkcijski?

Smo razvojniki, proizvodnje ni. Kar imamo viškov, prodamo.

Kaj so vaši projekti? Se s tem lahko preživite?

Mi prodamo avto, lahko pa tudi tehnologijo. Prodamo znanje, kako avto predelati, da bo zanesljiv in s kakšnimi komponentami. Žal se s tem ne moremo preživeti, zato organiziramo šolanja za mehanike. Za predelavo smo za belgijsko podjetje razvili smarta in vse tudi prodali.

Koliko projektov imate na leto?

Lani jih je bilo ogromno, letos pa jih je bistveno manj, bo pa zato več šolanj.

Kdo se udeležuje šolanj?

Na temo električne mobilnosti jih veliko pride iz elektro energetskih podjetij, npr. če kdo uvaja polnilne postaje. Če kdo v svoj vozni park uvaja električne avtomobile, je pametno, če pride na eno ali dvodnevno izobraževanje. Pričakujemo, da je udeleženec od stroke, a mora o električnem avtomobilu imeti osnovne pojme. Danes so podatki zakriti. Kar proizvajalci navajajo, ni vedno zanesljivo. Nas ne plačuje nihče, nismo v lasti nikogar, ne navijamo za nikogar, zato pri nas dobite prave informacije. To je naša prednost. Če bi tisti, ki so po občinah nabavljali električna smetarska vozila, prej prišli na šolanje, ne bi bilo takih težav, ker se kvarijo svinčevi akumulatorji. Ti namreč niso perspektivni, čeprav lahko beremo, da svinec niža ceno. Na temo, kako predelati avto na elektriko, pride tudi veliko mehanikov in vzdrževalcev vozil.

Še kdo drug organizira kaj podobnega v Sloveniji?

Ne. Smo v navezi s francosko višjo tehnično šolo, kjer dobimo nove materiale za šolanja, tudi kar se tiče varnosti in standardov.

Imenujejo vas idejni oče slovenskega vozila na elektriko. Kako to?

To gotovo ni res. Lahko bi rekel, da sem sin, ker očetje so tisti, ki so jih delali pred mano in jih tudi uspešno izdelali.  Teh je bilo več. Eden je očetov sošolec Bračko, ki je po drugi vojni naredil električno trokolo, drugi je Miro Zorič, od katerega sem se marsikaj naučil. Gotovo so bili tudi taki, za katere ne vem. V 90-letih je bil močan razvoj, kjer nisem sodeloval. Ti so izdelali električni renault 5, s katerim se mi še danes vozimo. Torej nisem oče, sem pa sin, ki je prevzel vajeti od očeta, nekatere očete pa seveda poznam.

Od kod vam ideja za izdelavo električnih vozil?

Prvi električni avto sem delal že v 80-tih letih ko sem prišel iz vojske. Takrat sem iz tanka Shermana na poligonu vzel elektro motor za obračanje kupole, ki naj bi bil pogonski motor, to je bil 36 voltni krtačni motor. S starimi kamionskimi akumulatorji in motorjem iz tanka se ni dalo narediti kaj uporabnega. S skromnimi sredstvi se ne da narediti električnega avta, sem pa kako leto delal na tem, saj me je razvoj električnega avta zanimal.

Ste študirali tudi tehnologijo? Od kod vam znanje?

Takrat sem bil s starši v ZDA, kjer sem kupil knjigo, kako izdelati električni avto. Le do materiala nisem mogel priti. Takrat je bil problem, ker še ni bilo frekvenčnih pretvornikov.  Napetost oz. moč motorja se je bolj ali manj regulirala z upori ali s preklapljanjem napetosti, kar pa ni bila ravno najboljša rešitev.

Kje ste dobili tehnologijo za svoje električne avtomobile? Koliko je tu vašega in drugega znanja?

Več ali manj uporabimo obstoječe, to prilagodimo in vgradimo ter sestavimo skupaj v celoto. V glavnem razvijajo drugje. Mi imamo večji domet na avtomobilih kot drugi, saj lahko z enim polnjenjem prevozimo 400 km. Skupaj dajemo tehnologijo razvoja električnih avtomobilov letal, tudi bark, saj smo sodelovali s podjetjem Seaway in nekaj te tehnologije uporabimo tudi pri avtu.

Vladimir Habjan

Nadaljevanje pogovora boste lahko prebrali v junijski številki Našega stika

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 6, skupna ocena: 4,5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (3)