Članki

Zanimanje za sončno energijo v svetu še vedno narašča

Datum: 14. 5. 2013 Besedilo: Brane Janjič

Proizvodnja sončnih elektrarn naj bi v Sloveniji letos dosegla že 240 GWh ali dva odstotka vse porabe električne energije.

Zanimanje za sončno energijo v svetu še vedno narašča

Konec tedna se bodo tudi pri nas iztekli že šesti Evropski sončni dnevi, katerih namen je z večjim številom različnih dogodkov pritegniti pozornost na okolju prijazno sončno energijo in opozoriti na priložnosti,ki jih ta prinaša. Po besedah direktorja Agencije za prestrukturiranje energetike Franka Nemaca je bil letos odziv nanjo manjši kot bi si želeli, saj je skupno v vseh slovenskih regijah potekalo oziroma še bo »le« 30 različnih dogodkov, kar je pol manj kot lani. Razloge temu, gre po njegovem mnenju pripisati tudi dejstvu, da je zaradi težav s podpornimi shemami oziroma potrebnimi naraščajočimi prispevki sončna energija v Sloveniji neupravičeno dobila negativen predznak, posamezna energetska podjetja pa so se zaradi tega umaknila s seznama velikih podpornikov in zagovornikov sončne energije. Tako so v letošnji akciji aktivno sodelovala predvsem elektroenergetska podjetja z območja Maribora – Dravske elektrarne Maribor, Elektro Maribor in Energija plus, vsa druga podjetja, z izjemo Borzena in Gorenjskih elektrarn, pa so znova izpustila dobro priložnost za promocijo lastnih dejavnosti na tem področju. Kot je dejal Franko Nemac, ga to dejstvo še toliko bolj žalosti, ker so ravno energetska podjetja po njegovem mnenju tisti nosilni steber, ki naj bi začrtal svetlejšo prihodnost izrabi sončne in drugih vrst obnovljive energije.
Kakor koli že, pa je tudi letošnja prireditev, postregla z nekaterimi pozitivnimi smernicami za nadaljnji razvoj izrabe sončne energije in ponudila dodatne priložnosti za večje seznanjanje in ozaveščanje javnosti. Ker je bilo že v minulih letih med sodelujočimi partnerji Evropskih sončnih dnevov veliko šol, ki so se pritoževale predvsem nad pomanjkanjem ustreznega predstavitvenega gradiva, je APE v sodelovanju z Združenjem evropske fotovoltaične industrije pripravil slovensko različico zanimive knjižice z naslovom Sončne elektrarne, energija, ki nam jo nudi sonce, ki na enostaven in razumljiv način pojasnjuje pomen in prednosti izrabe sončne energije, proces pretvorbe energije sonca v elektriko in pregled razpoložljivih fotonapetostnih tehnologij ter prinaša še nekaj drugih koristnih informacij in primerov dobre prakse. Veliko uporabnih podatkov in informacij prinaša tudi sončni portal http://pv.fe.uni-lj.si, ki ga je predstavil dr. Marko Topič iz Fakultete za elektrotehniko, pri čemer si je na njem mogoče ogledati trenutno osončenost posameznih regij in v zvezi s tem tudi aktualne podatke o proizvodnji sončnih elektrarn, pobrskati po seznamu vseh delujočih sončnih elektrarn in ga omejiti glede na moč posameznih elektrarn ter še marsikaj uporabnega.

Gradnja sončnih elektrarn se še vedno splača

V nadaljnji razpravi o prihodnosti izrabe sončne energije v svetu in pri nas, je Franko Nemac poudaril, da tovrstna industrija v svetu še vedno raste in da je priložnosti tudi za slovensko gospodarstvo na tem področju še precej. Bi pa morali čim prej državno pomoč preusmeriti iz subvencij proizvodnji sončnih elektrarn v industrijo in s tem večanju dodane vrednosti. Po njegovi oceni je bila ravno pri tem v preteklosti storjena največja napaka, saj nismo znali ustrezno spodbuditi razvoja domače industrije in smo se zadovoljili zgolj z montažo sončnih elektrarn iz uvoženih sestavnih delov. V zvezi s tem je omenil priložnosti, ki bi jih lahko na področju sodobnih montažnih sistemov denimo izrabil Talum, ki še vedno izvaža zgolj osnovne ali polizdelke. Kot je dejal, si Slovenija sicer ne more privoščiti množične proizvodnje, lahko pa je uspešna pri izdelavi posameznih kakovostnih komponent in v določenih tržnih nišah. V zvezi z zmanjšanjem zanimanja za gradnjo sončnih elektrarn, ki se je še posebej zmanjšalo po zadnji spremembi podporne sheme, pa je dejal, da podatki kažejo, da se naložba v sončno elektrarno še vedno splača. Po zaslugi krepkega znižanja cen fotovoltaične opreme, ki se je iz deset tisoč evrov za kW znižala že na 1.500 evrov in manj, je namreč tudi danes povprečna vračilna doba investicije enaka kot je bila ob uvedbi podporne sheme leta 2009, to je manj kot devet let. Res pa je, da je bila ta doba še konec lanskega leta, precej krajša. Da ostajajo sončne elektrarne med perspektivnimi panogami, je poudaril tudi direktor Eko sklada Milenko Ziherl, ki pa je izpostavil, da bo v prihodnje smiselna in tržno zanimiva predvsem proizvodnja za lastne potrebe, saj se razkorak med ceno električne energije in različnimi dodatnimi prispevki vse bolj povečuje. Da se tega vse bolj zavedajo tudi v podjetjih, po njegovem izhaja tudi iz dejstva, da so v zadnjih mesecih kljub spremembi podporne sheme podpisali za milijon evrov pogodb za ugodna posojila za gradnje sončnih elektrarn na proizvodnih objektih ter, da gradnjo sončnih elektrarnah prijavljajo tudi nekatere kmetije kot dopolnilno dejavnost. Po njegovem bo treba za večji tovrstni preboj sicer odgovoriti še na določene tehniške izzive, ki pa so že danes obvladljivi Kot je še povedal, je bilo v zadnjih desetih letih pri nas postavljenih približno 13 tisoč solarnih sistemov za proizvodnjo toplote, ki na leto zagotavljajo približno 30 GWh toplote. Samo Eko sklad pa je v zadnjih petih letih finančno podprl skoraj 9 tisoč tovrstnih projektov.

Težišče proizvodnje se iz Evrope seli v Azijo in Ameriko

Nekaj zanimivih podatkov o dogajanju na področju izrabe sončne energije je danes objavilo tudi Slovensko združenje za fotovoltaično industrijo. Tako so skupne svetovne zmogljivosti sončnih elektrarn konec minulega leta presegle 102 gigavata (71,1 GW konec leta 2011), njihova proizvodnja pa je presegla 110 TWh na leto. 70 odstotkov navedenih zmogljivosti je instaliranih v Evropi. Sledijo ji Kitajska (8,3 GW), Združene države Amerike (7,8 GW), Japonska (6,9 GW), Avstralija (2,4 GW) in Indija (1,2 GW). Po ugotovitvah strokovnjakov, se vodilna vloga Evrope na področju fotovoltaike sicer počasi končuje, težišče razvoja pa se seli v Azijo in Ameriko.  Tako je bilo še v letu 2011 v Evropi instaliranih 74 odstotkov novih svetovnih zmogljivosti sončnih elektrarn, lani pa le še 55 odstotkov. V letu 2012 se je tudi prvič zgodilo, da je bilo v Evropi instaliranih manj zmogljivosti sončnih elektrarn kot leto prej, pri čemer pa ostaja rast na globalni ravni stabilna. Delež električne energije proizvedene v sončnih elektrarnah v potrošnji električne energije v Evropski uniji znaša 2,6 odstotka. Države z najvišjim deležem tako pridobljene električne energije v skupni porabi pa so Italija (6,7 %), Nemčija (5,6 %), Grčija (4,3 %) in Bolgarija (3,4 %). Slovenija z 1,7 odstotka električne energije pridobljene v sončnih elektrarnah v deležu porabe dosega 65,4 odstotka evropskega povprečja.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)