Članki

Vetrni park Senožeška brda od danes tudi na spletu

Datum: 29. 8. 2013 Besedilo: Brane Janjič

Zbiranje prvih mnenj in pripomb na predstavljeni projekt sicer poteka do 9. septembra.

Vetrni park Senožeška brda od danes tudi na spletu

Potem ko so konec julija na občini Divača prvič predstavili pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda in jo objavili na spletni strani Direktorata za prostor, so po slabem mesecu dni v podjetju VEPA, ki je nosilec projekta, že prejeli prve smernice, mnenja in pripombe. Kot pravijo, se doslej prejeti odzivi v največji meri nanašajo na število stojišč, morebiten hrup, oddaljenost posameznega stojišča od naselij, morebiten vpliv na živali in zdravje ljudi, podobo krajine in na posege na področje Krasa. Ob tem poudarjajo, da bodo vse prispele pripombe in predloge temeljito proučili, saj si želijo, da bi projekt lahko uspešno izpeljali, prvi pogoj temu pa je kar najširša podpora vseh vpletenih nosilcev urejanja prostora.
V VEPI pravijo, da pri projektu že od začetka sodelujejo in se dodatno sproti, glede na potrebe posamezne faze projekta, vključujejo strokovnjaki iz različnih področji. Tako na tem območju že poteka opazovanje ptic in netopirjev, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, ter prehajanja velikih zveri in bo trajalo približno dve leti. 
Področju Nature 2000 pa so se pobudniki projekta v največji možni meri izognili že pri pripravi gradiva za pobudo o državno prostorskem načrtu. »Na manjšem severnem delu parka, kjer delno ta seže na področje Nature 2000, proučujemo postavitev nekaj stojišč, vendar jih moramo umestiti glede na študije, ki so se že začele in glede na tiste, ki se bodo še opravljale v naslednjih fazah. Stojišča morajo biti tako z okoljskega  vidika kot z vidika družbene sprejemljivosti ustrezna, kjer tem kriterijem ne bo zadoščeno, jih ne bo,« pravi Aleš Musić iz podjetja Vepa in dodaja, da se kot nosilci projekta in investitorji zavedajo, da bodo vetrni park lahko postavili le ob širokem soglasju vseh zainteresiranih uporabnikov prostora, pri čemer bo od vetrnega parka zagotovo morali imeti koristi tudi prebivalci tega območja in občina.

Park že na spletu, jeseni pa še podrobnejše predstavitve krajevnim in agrarnim skupnostim

Postopek priprave državnega prostorskega načrta za vetrni park Senožeška brda sicer poteka v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, kar pomeni, da bodo zanj izdelane vse potrebne strokovne podlage, okoljske preveritve in v največji možni meri upoštevana tudi priporočila javnosti. Prav zaradi slednjega v jesenskih mesecih načrtujejo skupaj z Direktoratom za prostor, ki postopek DPN vodi, predstavitev projekta krajevnim in agrarnim skupnostim na območju Senožeških brd.
»Želimo si odprte in transparentne ter konstruktivne razprave o projektu, saj si prizadevamo, da ne bi prihajalo do zavajanja in ustrahovanja ljudi s sevanji in različnimi vidiki ogrožanja zdravja, s katerimi so v zadnjem mesecu nekateri posamezniki že poskušali strašiti prebivalce območja,« pravi Aleš Musić in ob tem poudarja, da si želi, da bi vsaj ena podjetniška pobuda za projekt čiste zelene energije v Sloveniji vendarle uspela.
»Ne želimo si zavajanj, tudi ne neresničnih in zavajujočih informacij, zato bomo prebivalce in ostale zainteresirane deležnike vključevali v čim večji možni meri kot to nalaga Aarhuška konvencija in usmeritve za pripravo procesnega vključevanja javnosti v postopek priprav državnega prostorskega načrta, saj je projekt pomemben tako za občino in prebivalce kot tudi za Slovenijo,« še izpostavlja Aleš Musić. V ta namen je danes zaživela tudi spletna stran projekta, www.vepa.si, kjer so na voljo informacije o vetrni energiji in o Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda. Na spletni strani bodo v nadaljevanju priprave državnega prostorskega načrta redno objavljene informacije o vseh fazah projekta.

Obetajo se dragoceni kilovati iz obnovljivega vira

V pobudi za zgraditev parka vetrnih elektrarn je sicer predlaganih 49 možnih stojišč vetrnih elektrarn. Po študiji stojišč, ki sledi oddaji pobude, bo izbranih do 40 najustreznejših. Moč posamezne vetrne elektrarne v parku bi bila do 3 MW, skupaj pa bi lahko z močjo 120 MW na leto proizvedle okoli 280 GWh električne energije. To bi predstavljalo približno 2,2 odstotka celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Z uresničitvijo tega projekta, poudarjajo v VEPA, bi Slovenija naredila nov korak k doseganju zavez iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije članic EU, ki predvideva, da bi do leta 2020 postavili za 191 GWh vetrnih elektrarn in tako lahko zmanjšali emisije CO2 za 342 000 ton.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (1)