Članki

S posveta En.občina 013

Datum: 12. 9. 2013 Besedilo: Brane Janjič

Mag. Dejan Židan: Prednost še naprej dajemo »ne-gavatom«

S posveta En.občina 013

V Kristalni palači v ljubljanskem BTC-ju danes poteka četrto posvetovanje na temo trajnostnega razvoja in energetske učinkovitosti v lokalnih skupnostih, v okviru katerega bodo podeljene tudi nagrade udeležencem tekmovanja za najučinkovitejši in celovit energetski projekt na ravni slovenskih občin. Uvodoma je udeležence srečanja pozdravil predsednik uprave BTC Jože Mermal, ki je izpostavil, da se tudi v njihovi družbi vse bolj zavedajo pomena trajnostnega razvoja in dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem, kar potrjuje tudi kar nekaj laskavih nagrad. Tako so denimo leta 2010 dobili priznanje za najbolj okolju prijazno podjetje, leta 2011 nagrado za eno najbolj inovativnih slovenskih podjetij s področja trajnostnega razvoja in letos najvišje evropsko priznanje na področju podjetniških družbenih praks. Kot je dejal, pa je bolj kot same nagrade pomembno dejstvo, da so s konkretnimi dejanji dosegli tudi lepe energetske prihranke in prispevali k prijaznejšemu okolju. Ker merijo vse učinke ukrepov na teh področjih so izoblikovali tudi poseben eko indeks, ki kaže na napredek v posameznem letu in učinke izvedenih ukrepov. Tako so med drugim s postavitvijo lastnih sončnih elektrarn že znižali porabo električne energije za 4 milijone kilovatnih ur, podobne ukrepe pa načrtujejo tudi v prihodnje. Še ta mesec naj bi na območju BTC postavili tudi prvo 50 kV vetrno elektrarno, ki naj bi zagotavljala okoli 200 tisoč kWh na leto, imajo pa tudi načrte za postavitev še kakšne, in sicer v prihodnjem letu. Veliko si obetajo tudi od načrtov o postavitvi logističnega terminala Ljubljana, ki naj bi v prihodnjih letih zagotovil za 140 milijonov novih investicij in 500 do 800 novih delovnih mest.
Da je priložnosti na področju odpiranja kakovostnih, in tudi zelenih delovnih mest, je v svojem nagovoru poudaril tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je dejal, da samo na račun pretiranega uvoza hrane, ki bi jo lahko pridelali doma, izgubljamo 20 tisoč delovnih mest. veliko priložnosti je tudi še na področju lesno predelovalne industrije, pri čemer naj bi na območju države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi vzpostavili do 13 gozdno lesnih centrov, ki naj bi povečali našo učinkovitost na tem gospodarskem področju. V zvezi z energetsko bilanco Slovenije pa je dejal, da je odgovor ministrstva v zvezi z vprašanjem, kateremu energetskemu viru v prihodnje dati prednost, ne-gavatom, to je večjemu varčevanju z energijo ter, da bodo takšno stališče zastopali tudi v prihodnje. Ob tem je še opozoril na težave z prašnimi delci, pri čemer je v Sloveniji kar sedem regij, kjer kakovost zraka ne ustreza evropskim standardom. Ob tem je izpostavil pomen dobro pripravljenih in na lokalni ravni potrjenih akcijskih planov, za izvedbo katerih naj bi bilo že v naslednjem letu iz podnebnega sklada na voljo kar 15 milijonov evrov.

Občine so uspešne pri črpanju evropskih sredstev

Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Monika Kirbiš Rojs pa je v nadaljevanju orisala nekatera dejstva v zvezi s črpanjem evropskih sredstev, med katerimi je precejšen delež namenjen tudi trajnostni rabi energije in povečanju energetske učinkovitosti: Kot je povedala, na ministrstvu ravno pripravljajo program za črpanje evropskih sredstev v drugi finančni perspektivi do leta 2020, v kateri naj bi bilo tudi dobrih dvesto milijonov evrov namenjenih za energetiko. Po njenih besedah so bila namenska sredstva iz prvega obdobja v višini 230 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb v celoti dodeljena, še več del sredstev za energetske namene so prerazporedili še iz drugih z zakonodajo dovoljenih postavk. Je pa ob tem opozorila, da se še vedno zatika pri izvedbi nekaterih že odobrenih projektov, zlasti v primeru, ko sodeluje več udeležencev oziroma slabo povezanih občin in projekti niso dobro razdelani in usklajeni. Precej moteča ovira so tudi številni revizijski postopki, kot rečeno, pa je stanje pri črpanju evropskih sredstev vendarle zadovoljivo. Kot je še dejala, bi si na ministrstvu pri izvajanju projektov želeli tudi več javno zasebnih partnerstev. Da se z dobro voljo, ustrezno pripravljenimi projekti in sodelovanjem vseh deležnikov, da veliko doseči, pa je potrdil tudi direktor lokalne energetske agencije Gorenjske mag. Anton Pogačnik, ki je predstavil primer kranjske občine, ki je bila lani tudi med nagrajenci. Po njegovem je treba na vlogo energetskih agencij gledati kot na dober vložek, ki se kmalu povrne, pri čemer se te agencije večinoma financirajo z lastnim delom. Mag. Boris Sučič iz Centra za energetsko učinkovitost na IJS pa je izrazil navdušenje nad prijavljenimi na natečaj en.občina 013 in dodal, da gre za nekaj izjemno dobrih primerov, ki so lahko za zgled tudi drugim. Ob tem je podal pobudo, da bi primere dobrih praks objavili na spletu in tako vsem slovenskim občinam omogočili, da spoznajo izkušnje drugih, se od njih kaj koristnega naučijo in njihove ukrepe in projekte še nadgradijo.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)