Članki

Pri projektu SUNSEED tudi Elektro Primorska

Datum: 13. 2. 2014 Besedilo: Vladimir Habjan

Telekom Slovenija je postal nosilec novega evropskega projekta za energetsko učinkovitost.

Pri projektu SUNSEED tudi Elektro Primorska

Telekom Slovenije je v imenu devetih konzorcijskih partnerjev iz šestih držav pridobil nov evropski projekt s področja pametnih omrežij SUNSEED (trajnostno in vzdržljivo omrežje za pametno distribucijo električne energije), ki poteka v okviru programa Evropske komisije FP7. Mednarodni konzorcij devetih partnerjev iz šestih držav sestavljajo: Telekom Slovenije, Elektro Primorska, Elektroservisi in Institut Jožef Stefan iz Slovenije, Univerza Aalborg iz Danske, Gemalto SA iz Francije, Gemalto M2M GMBH iz Nemčije, Nizozemska organizacija za aplikativne znanstvene raziskave – TNO in Toshiba Research Europe iz Velike Britanije. Koordinator projekta s strani Telekoma je Fedor Gabrovšek.

Cilj projekta je razvoj tehnično-ekonomskega modela za čim bolj učinkovito uporabo komunikacijske infrastrukture v pametnih elektroenergetskih omrežjih prihodnosti. Projekt  vključuje tudi vzpostavitev pilotnega pametnega omrežja v Sloveniji. Projekt SUNSEED bo trajal tri leta (do februarja leta 2017), namenjen mu je proračun 4,8 milijona evrov, Evropska komisija pa bo zagotovila sofinanciranje v višini 3 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

 

Telekomu Slovenija zaupana pomembna naloga

Telekom Slovenije z zagonom projekta sledi svojim strateškim usmeritvam - želi postati glavni regionalni raziskovalno-razvojni partner vodilnih evropskih podjetij na področju energetske vertikale v okviru poslovnih rešitev komunikacij med napravami (M2M).

»Projekt bo pomembno prispeval k nadaljnjemu razvoju pametnih energetskih omrežij, ne le v Sloveniji, pač pa tudi na nivoju Evrope, je povedal mag. Zoran Vehovar, podpredsednik uprave Telekoma in nadaljeval: »S tem, ko je bila Telekomu Slovenija zaupana pomembna naloga, da smo koordinator projekta in partner mednarodnega konzorcija, v sodelovanju s strokovnjaki iščemo najboljši model za čim bolj učinkovito komunikacijsko infrastrukturo v pametnih elektroenergetskih omrežij, tako s tehničnega, kot z ekonomskega vidika. Za izkazano zaupanje smo počaščeni, predvsem pa vidimo v tem priznanje za naše strokovnjake, ki s tem živijo - moram reči, da je ekipa res izjemna - in za strategijo, ki smo jo v Telekomu sprejeli na področju trajnostnega razvoja in odgovorne rabe naravnih virov. Nismo pa se omejili zgolj na lastno porabo in delovanje, pač pa želimo prispevati tudi k razvoju učinkovite rešitve, ki bodo prinesle koristi tudi širšemu okolju in celotni družbi.«

 

Končni rezultat projekta pa bo nabor rešitev

Izhodišča za projekt so po besedah dr. Radovana Serneca, tehničnega in znanstvenega koordinatorja projekta, v smernicah za uporabo trajnostnih virov, ki jih je v začetku letošnjega februarja sprejel evropski parlament, in sicer, do 2030 so cilji 40 odstotkov iz virov končne energije. »Naš projekt je naravnan v tej smeri, s tem da se sprašujemo, kako lahko take trajnostne vire informacijsko pripeljemo v novo distribuirano porazdeljeno energetsko omrežje in ga upravljamo. Trenutno imamo velike hidroelektrarne in druge vire, energija se pretaka in s tem znamo dobro upravljati. Zdaj pa se sprašujemo, kaj bi bilo, če bi milijon uporabnikov postalo mali proizvajalci električne energije. Tudi električni avtomobili postajajo realnost, baterija pa se lahko kjerkoli priklopi na omrežje in deluje kot vir energije. To so tehnični izzivi, kako koordinirati, če del omrežja ni povezan komunikacijsko ali energetsko. V pametnih omrežjih imamo dva toka, en je energija, drugi pa je tok podatkov. Zato moramo izvesti meritve, in sicer na klasičen način. Meritve potem prenesemo in podatke obdelamo, s tem pa dobimo znanje o obnašanju sistema in ga znamo tudi upravljati. Akademski partnerji projekta bodo dodali inteligentni del piramide smart grida. Osnovna ideja Evropske  komisije je, zakaj ne bi uporabili infrastrukture telekomunikacijskih operaterjev tudi za bodoča pametna energijska omrežja. To je smernica, ki jo v tem projektu želimo zasledovati. O poteku projekta bomo sproti poročali komisiji, znotraj projekta pa postavljamo velik pilot s pribl 1000 vozlišči, kjer bomo testirali različne scenarije in tehnologije. Iz tehničnih možnosti moramo potem ugotoviti ekonomiko, končni rezultat pa bo nabor rešitev,« je sklenil Sernec.

 

Dr. Blaž Peternel, vodja raziskovalne skupine Telekoma, poudarja uspešnost njihovih prijav v Bruselj, saj so oddali le tri, dobili pa koordinacijo dveh velikih razvojnih raziskovalnih projektov (drugi je eBADGE). Kot kažejo odzivi iz Bruslja, je k uspešni prijavi projekta SUNSEED odločilno prispeval velik pilot, ki lahko po zaključku postane tudi komercialno pametno omrežje.

 

Vladimir Habjan

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 4,5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2017 (3)
februar 2017 (5)
marec 2017 (10)
april 2017 (4)