Članki

Na obisku: Peter Kališek, driftar

Datum: 16. 8. 2011 Besedilo: Polona Bahun

Bistvo drifta ni najhitrejši čas

Na obisku: Peter Kališek, driftar

V kaj se podajam, sem se spraševala, ko sem se odpravljala na obisk k Petru Kališku v TE-TOL? Njegov konjiček je drift in ob iskanju informacij, kaj sploh je to, mi je prišel na misel le film Hitri in drzni, v katerem mladci s svojimi športnimi avtomobili divjajo po mestnih ulicah. Bistvo je torej hitrost, hrumenje motorjev in cviljenje gum, sem si rekla. A me je Peter Kališek že takoj na začetku pogovora demantiral.  

Peter Kališek je v službi ARM (avtomatizacija, regulacija in meritve) v TE-TOL zaposlen od leta 1995. Najprej je bil elektromehanik, po končanem šolanju na ICESU pa je zaposlen kot referent za regulacije zgorevanja. Služba ARM skrbi za pravilno delovanje meritev, regulacij in sistemov vodenja vseh postrojev v TE-TOL. Kljub službi, družini in konjičku najde tudi prosti čas za kolesarjenje, rolanje in smučanje. Poleg tega je član dveh športnih sekcij v TE-TOL, kolesarske in kajakaške. S prvo se udeležuje kolesarskih maratonov in izletov ter sodeluje na toplarniški dirki Juriš na Trebeljevo. S kajakaško sekcijo pa hodi veslat na Ljubljanico in Savo.  

Kaj je torej drift?  

»Je zvrst avtomobilističnega dirkanja, ki se pri nas šele uveljavlja kot motošport. Izhaja z Japonske, kjer so s tem začeli v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji so se tekmovanja začela leta 2005, organizira pa jih revija Avto Magazin. To je Avto Magazinov drift pokal. Medijska pokrovitelja teh tekmovanj sta reviji Avto Magazin in Ekipa. Bistvo drifta je kontrolirano drsenje (ang. drift) avtomobila skozi ovinek, seveda na progi. Sodniki ocenjujejo hitrost skozi celotno progo, linijo, kot drsenja vozila, in tudi atraktivnost vožnje. Bistvo drifta ni, kako hitro prevoziš progo, pač pa, kako tvoj avto drsi skozi ovinke. Za tekmovanje se v glavnem uporabljajo avtomobili s pogonom na zadnjih kolesih. Najbolj priljubljeni znamki tako pri nas kot v tujini sta BMW in Nissan.«  

Kaj vas je navdušilo za drift in kdaj ste se začeli ukvarjati z njim?  

»Nad avtomobili sem navdušen že dolgo in že od malih nog so mi všeč avtomobili znamke BMW, saj mi je všeč avtomobil na zadnji pogon. Lahko bi rekli, da je bil drift logična posledica tega. V driftu sem se prvič preizkusil leta 2006, leto kasneje pa sem se tekmovanj že redno udeleževal. Prvič sem tekmoval na neuradnem srečanju BMW na Mobikrogu v bližini Cerkelj ob Krki, kjer se je drift v Sloveniji pravzaprav tudi začel. Treba je bilo odpeljati samo en ovinek, a nikomur od sodelujočih ni šlo ravno najbolje. A kmalu smo že sestavljali avtomobile in redno trenirali na tem poligonu.«  

Kakšni so bili začetki?

»Moram priznati, da so me v začetku precejkrat izdali živci in sem šele sedaj s svojim avtom popolnoma miren. Vse dopoldne sem lahko treniral brez napake, a na startu tekmovalne vožnje me je izdala trema. Tako na tekmi nisem naredil popolnoma nič. Danes s tem nimam problemov. Moja edina skrb je, da kljub manjši moči avtomobila čim bolje izpeljem vožnjo.«  

Kakšen avtomobil uporabljate za tekmovanja?  

»Na začetku sva s prijateljem imela avto (BMW 325i, letnik 1986), ki je bil namenjen le tekmovanju. Z redno udeležbo na tekmovanjih leta 2007 pa sem začel uporabljati svoj civilni avto (BMW 323ti compact, letnik 1998). Ker ima večina tekmovalcev v glavnem tekmovalne avtomobile, ki imajo precej več konjev kot moj, sem zato manj konkurenčen. Če bi jim hotel biti bolj enakovreden, bi moral v menjavo motorja in podvozja vložiti vsaj pet tisoč evrov, kar pa je precej denarja. Tako pa pred tekmo v svoj avto namestim športni sedež, štiri točkovni varnostni pas in športni volan ter vgradim hidravlično ročno zavoro.«  

Se redno udeležujete tekmovanj?  

»Od leta 2007 sem manjkal samo na enem v Sloveniji in na Hrvaškem. V tujini se jih ne udeležujem predvsem zaradi visokih stroškov. Redno tekmujem v Avto Magazinovem drift pokalu, ki se je leta 2009 razširil tudi na Hrvaško in v katerem je na sporedu pet tekem na leto.«  

Kakšne so vaše uvrstitve?  

»Do sedaj sem bil v točkovanju Avto Magazinovega drift pokala najboljši lani, ko sem sezono zaključil na sedmem mestu. Sicer sem se redno uvrščal med desetim in trinajstim mestom, kar je tudi najslabše mesto, na katerem sem kdaj zaključil sezono. Na drift pokalu je več kot 40 tekmovalcev in moj avto je med najšibkejšimi, a doseženi rezultati kažejo, da se lahko uspešno kosam tudi z boljšimi tekmeci. Zato sem s svojimi uvrstitvami zadovoljen. Podpiram pa razmišljanje, da bi v prihodnje v Sloveniji uvedli dve kategoriji vozil: tekmovalna in serijska. S tem bi imel tudi jaz več možnosti za še boljše rezultate. A tekmujem predvsem zaradi veselja oziroma zato, da sodelujem. Ker tekmujem s civilnim avtom, nanj bolj pazim in so moje uvrstitve tudi zato nekoliko slabše. To velja še zlasti pri neposrednih dvobojih (twindriftu), kjer lahko hitro pride do dotika vozil.«  

Kako se ocenjuje takšno tekmovanje?  

»Pri driftu se ocenjuje hitrost, ki jo vozniki prevozijo skozi celotno progo, kot drsenja vozila, linija po progi in atraktivnost vožnje. Ocenjujejo te štirje sodniki. Pri tem spremljajo tudi, da čim manj uporabljaš ročno zavoro, s katero si lahko veliko pomagaš pri drsenju skozi ovinke. Lahko jo uporabiš v prvem ovinku, ko avto začne drseti. Na progi so postavljene notranje in zunanje točke dotika, ki so označene z stožci. Notranjemu stožcu se moraš čim bolj približati s sprednjim delom, zunanjega stožca pa z zadnjim delom vozila. Progo moraš prevoziti pod čim večjim kotom s čim večjo hitrostjo. Za eno vožnjo vsak sodnik dodeli od ene do desetih točk. To velja za kvalifikacije za uvrstitev najboljših 32 tekmovalcev na glavno tekmovanje, ko še voziš sam. V četrtfinale se nato uvrsti 16 tekmovalcev in na vrsto pridejo dvoboji na izločanje, kjer je treba skrbeti ne le na slog vožnje, ampak tudi na razdaljo do nasprotnika. Voznika se pomerita v dveh vožnjah, v katerih vozita drug za drugim. Tisti, ki vozi zadaj, mora paziti, da se od tekmeca ne oddalji preveč, sicer izgubi točke. Voziti mora čim bliže avtu pred seboj, a pri tem tudi paziti, da se ne zaleti vanj. V drugi vožnji voznika zamenjata mesti, šteje pa seštevek točk obeh voženj. Tu sodniki med oba tekmovalca razdelijo deset točk. Vožnja skozi ovinke mora biti čim bolj natančna in hitra. Tekmovalec, ki vozi zadaj lahko prednjega tudi prehiti. Prehitevanje mora biti opravljeno med drsenjem in ne sme ovirati tekmovalca pred seboj, kar je zelo težko. Voziti moraš pod kotom in ob najmanjši napaki je konec z dobro uvrstitvijo. Na nekaterih tekmovanjih se uporabljajo tudi merilne naprave, ki so nameščene na vozilu in merijo hitrost, linijo in oddaljenost od točk dotika.«  

Kako je poskrbljeno za varnost?  

»Ob progi so nameščene varnostne ograje in zaščitne gume, saj se hitro lahko pripeti zdrs s proge. Po drugi strani pa prav trk vanje lahko povzroči precej materialne škode na avtomobilu. Zato je pravi recept pazljiva vožnja kljub hitrosti, ki jo dosegaš. Na tekmovanjih je obvezna prisotnost reševalnega vozila z zdravnikom, gasilci in varnostniki ob progi. Za voznika je obvezna uporaba čelade ter kvalitetni varnostni pasovi in sedež, kar temeljito preverjajo. V prihodnje bo obvezna tudi uporaba kombinezona, po vzoru reli tekmovanj pa enkrat v prihodnosti tudi zaščitna kletka za voznika in homologacija vozila. To pa bo vse skupaj precej podražilo in marsikoga odvrnilo od tekmovanja. A čim večja varnost voznika in preprečevanje nesreč s hujšimi posledicami je na prvem mestu. Do teh na srečo pri nas ne prihaja, veliko pa je trkov in zdrsov na treningih, ki imajo za posledico le materialno škodo.«

Ali v driftu tekmujejo večinoma mladi?  

»Čedalje več je mladih. Tako sem jaz pri 35 letih že kar pri starejših tekmovalcih. To velja za Slovenijo, v tujini pa tekmujejo tudi starejši. Razlog za vedno več mladih je zagotovo v tem, da je drift najcenejši motošport, saj si fantje avto lahko sestavijo sami. Najlažje in najceneje je začeti s starejšimi modeli avtomobila, ki so starejši tudi od 15 let, v katerega vgradiš novejši in močnejši motor. Stroški takšne predelave so od dva do tri tisoč evrov naprej. Če pa želiš kaj boljšega, te stane od deset tisoč evrov naprej.«  

Ali obstajajo kakšna pravila za predelana vozila?  

»Obstaja tehnični pravilnik, ki ga je treba upoštevati. Zelo pomembno je, kako je vgrajen sedež in varnostni pas ter varnostna kletka, če jo vozilo ima. Ko iz avta pobereš čim več stvari, da je ta čim lažji in čim bolje drsi, ne sme ostati ostrih robov oziroma jih moraš zaščititi. Iz avta ne smeš odstraniti luči, saj so na sporedu tudi nočne dirke. In najpomembneje, zavore morajo biti brezhibne. Prav tako avto ne sme biti v preveč slabem stanju, kar pregleduje tehnična komisija in lahko tekmovalcu prepove nastop na tekmovanju.«  

Bi si vi želeli imeti tekmovalni avtomobil?  

»Problem je predvsem v denarju in prostoru, kamor bi avto lahko spravil, ko ni tekmovanj in treningov. Poleg tega moraš v tem primeru imeti ali si izposoditi prikolico, imeti izpit E kategorije za vožnjo le-te ali najeti avto vleko, saj avtomobili za drift dostikrat niti niso homologirani za vožnjo po cestah. S tem pa se nabere še veliko dodatnih stroškov.«  

Kakšna je v Sloveniji organizacija tekmovanj in kje tekmujete?  

»Vse poteka preko zveze za avtošport AŠ2005. Tekmovalci za vsako dirko plačamo dnevne licence, zavarovanja in startnino, kar znese 80 evrov. Pri nas je največ tekmovanj v Blagomix parku v Logatcu, kjer so tudi izboljšali in povečali poligon, ter na dirkališču Raceland v Krškem. V preteklosti smo imeli tekmovanja tudi na letališču v Slovenj Gradcu. Veliko tekmovanj pa poteka na Hrvaškem. Hodimo v Zagreb, na Grobnik ter v Osijek. Nekaj slovenskih tekmovalcev pa se redno udeležuje tudi tekmovanj v sosednjih državah in nabira točke v tamkajšnjih pokalih, ki štejejo tudi za državna prvenstva.«  

So torej startnine in zavarovanja največji strošek?  

»Najprej je treba predelati avtomobil in, če vse dela v redu, so največji strošek gume. Če hočeš biti dober, potrebuješ čim boljše ali nove gume. Sam za tekmo potrebujem dva kompleta gum, na trening pa, poleg tistega, ki je že na avtu, vzamem pet kompletov gum. Z enim se moram pripeljati še domov, zato gum ne uničujem po nepotrebnem.«  

Kako potekajo vaši treningi?  

»Treningi večinoma potekajo na poligonu v Logatcu, a po obnovi je ta precej zaseden, zato je težko dobiti prost termin za trening. Ko se je s tem športom v Sloveniji začelo, ni bilo tega problema, saj si lahko treniral vsak vikend. Sedaj pa je treningov pred tekmo precej manj in večinoma hodim samo na tekme. Na tekmi imamo sicer dopoldne treninge, dirke pa potekajo od 13. ure dalje. Treningi potekajo še na Racelendu v Krškem, a ker je namenjen predvsem gokartom, ki potrebujejo čisto progo, drifterjev ne vidijo prav radi.«  

Ali v Sloveniji obstaja kakšno društvo ali zveza, ki bi združevala vse tekmovalce?  

»Društvo kot takšno v Sloveniji še ne obstaja. Jaz sem član avtokluba Lamko, a to ni drift klub. V začetku, ko je bilo največ zanimanja za drift, se je razmišljalo o ustanovitvi organizacije, ki bi združevala tekmovalce. To razmišljanje je zaenkrat zamrlo, a upamo, da nam bo uspelo ustanoviti neko organizacijo za drift.«  

Kako je s sponzorstvom tega športa v Sloveniji?  

»Sam nimam sponzorja. Očitno je drift v Sloveniji še premalo znan in zato za sponzorje ni tako zanimiv. Mogoče k temu nekoliko prispeva tudi okoljevarstvo. Vendar se znajdem drugače. Na avtu znam marsikaj postoriti sam, pomagajo mi tudi prijatelji, s čimer se izognem nepotrebnim stroškom. Z nekaj vulkanizerji in avto hišami pa sem dogovorjen, da mi prihranijo dobro ohranjene letne gume, ki jih lastniki zamenjajo z novimi in bi sicer končale na odpadu. Te gume uporabim za zadnja kolesa, vendar gledam, da so kvalitetne in čim novejše, saj sicer težje kontroliraš drsenje avtomobila. Za sprednja kolesa pa vedno kupim nove gume. Ker gre za civilni avto, moram poskrbeti za varnost sebe in svoje družine. Poskrbljeno je tudi za servis mojega avtomobila, ko je ta potreben, in za potrebne rezervne dele. Vse po nekoliko ugodnejši ceni. S tem prihranim kar nekaj denarja. V bistvu so torej moji sponzorji vulkanizerji in avto hiše.«    

Kakšno je zanimanje za ogled teh tekmovanj?  

»Zanimanje je kar veliko in je še v vzponu. Za gledalce tekmovanja očitno postajajo čedalje bolj atraktivna, kar se kaže tudi v vse večjem številu gledalcev na tekmi. Lahko jih štejemo že v tisočih. Mislim, da gledalce tekmovanja pritegnejo predvsem zaradi cviljenja gum, hrupa in dima izpod koles. V tujini, kjer je drift poznan nekoliko dlje in bolje, je seveda gledalcev precej več.«  

Kako družina gleda na vaše tekmovanje v driftu?  

»Ker ne pretiravam in ne pripravljam avtomobila na tekmovanje ves svoj prosti čas in, ker ni toliko dirk, da bi bil od doma vse vikende, me domači podpirajo. Na tekmah v Sloveniji me tudi redno spodbujajo. Nad tem sta še posebno navdušeni hčerki in žena. Prav njej se moram zahvaliti, da se s tem športom še lahko ukvarjam.»

Polona Bahun

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 6, skupna ocena: 4,67)