Članki

Prvi posvet o Energetskem konceptu Slovenije

Datum: 3. 3. 2014 Besedilo: Brane Janjič

Prihodnost energetike moramo dolgoročna graditi na obnovljivih virih energije.

Prvi posvet o Energetskem konceptu Slovenije

V državnem svetu je 28. februarja potekal prvi posvet o Energetskem konceptu Slovenije, ki sta ga organizirala E-forum in Združenje fotovoltaične industrije Slovenije. Uvodoma je mag. Hinko Šolinc iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor predstavil nekatere ključne novosti novega Energetskega zakona, ki v slovensko zakonodajo prenaša deset evropskih direktiv s področja električne energije in zemeljskega plina, učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije. Kot je dejal,  nova zakonodaja kot osnovni razvojni dokument uvaja Energetski koncept Slovenije, s katerimi naj bi na osnovi gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja tre ob upoštevanju mednarodnih okvirov začrtali nekatere ključne smernice na področju energetike za naslednjih 20 do 40 let oziroma do leta 2050, to je za čas, ko so že znani tudi nekateri temeljni evropski cilji. Za izvajanje Energetskega koncepta, ko bo enkrat sprejet, bo odgovorna vlada, ki bo o izvajanju zastavljenih smernic vsake tri leta poročala Državnemu zboru, sam koncept pa naj bi posodabljali na deset let oziroma po potrebi. Drugače naj bi Energetski koncept odgovoril na vprašanja, kakšna naj bi bila oskrba Slovenije z energijo v omenjenem obdobju in s katerimi viri naj bi jo zagotavljali, na podlagi Energetskega koncepta pa bo nato sprejet še državni razvojni načrt, ki bo vseboval konkretnejše projekte in ga bo sprejemala vlada. V veljavi bodo ostali tudi nekateri dosedanji razvojni dokumenti, predvsem razvojni načrti operaterjev omrežij, na ravni občin pa tudi lokalni energetski koncepti. Na osnovi teh izhodiščnih dokumentov se bodo nato usklajevali tudi posamezni akcijski načrti glede povečanja energetske učinkovitosti in doseganja deležev obnovljivih virov.
Kot je še povedal mag. Hinko Šolinc, je tudi na slednjem področju kar nekaj novosti, pri čemer je po novem zmanjšana moč naprav, ki so upravičene do podpore, v prihodnje se bodo te dodeljevale na osnovi razpisa, ki ga bo objavljala Agencija za energijo, vire za spodbujanje obnovljivih virov energije pa naj bi poleg podnebnega sklada dobili še iz novega prispevka na goriva.

Po izjemno hitri rasti, razvoj sončnih elektrarn zdaj praktično ustavljen

V nadaljevanju posveta je bil večkrat izpostavljen pomen sončne energije za prihodnjo oskrbo Slovenije, pri čemer je predsednik združenja fotovoltaične industrije mag. Robert Otorepec predstavil nekatere ključne elemente, ki so vplivali na potek dogajanj na trgu sončnih elektrarn pri nas. Kot je poudaril, se je pravi razmah gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji začel šele po sprejetju podporne sheme, pri čemer je bila rast števila sončnih elektrarn še posebej velika leta 2012, ko je bil tudi največji razkorak med višino podpor in znižanjem stroškov za opremo. Poleg ugodnih podpor, naj bi k rasti sončnih elektrarn  prispevali tudi dejstvo, da je za postavitev primerna celotna Slovenija, da za postavitev ni potrebno dolgotrajno pridobivanje različnih dovoljenj ter da so v nekem obdobju tudi banke zelo podpirale gradnjo tovrstnih elektrarn. Zaradi slabo postavljene podporne sheme, ki se ni pravočasno odzvala na spremembe na trgu, pa je pozneje prišlo do zapletov in s sprejemom nove zakonodaje do sesutja trga sončnih elektrarn. Pogoji za gradnjo sončnih elektrarn so se namreč spremenili tako rekoč čez noč in sredi investicij, kar je marsikaterega investitorja spravilo v težavo, gradnja novih elektrarn pa se je skoraj ustavila. Zaradi takšne napačne politike, smo tako najprej imeli skokovito rast in že konec leta 2012 za 75 odstotkov presegli zastavljene cilje na tem področju do leta 2020, da bi se zdaj znašli na mrtvi točki. Za izplačilo podpor za doslej zgrajene sončne elektrarne naj bi potrebovali 60 milijonov evrov na leto oziroma 30 evrov na prebivalca, kar je lahko veliko, ali pa tudi ne, je dejal mag. Robert Otorepec. Še zlasti, če upoštevamo, da je v industriji sončnih elektrarn v treh letih nastalo 2.300 delovnih mest ter da je sončna energija, poleg vode in vetra, najcenejši in trajen vir energije.
V nadaljnji razpravi je nato bilo večkrat izpostavljeno, da sončna energija zagotovo ostaja pomemben energetski vir prihodnosti, pri čemer naj bi šlo predvsem za preusmeritev gradnje sončnih elektrarn v pokrivanje lastnih potreb in zagotavljanja samooskrbe. Slišati pa je tudi bilo, da sedanja rešitev s podeljevanjem kvot favorizira večje projekte OVE in predvsem tiste povezane z vodo, ki je trenutno najcenejši energetski vir, pri čemer pa na osnovi dosedanjih izkušenj v kratkem ni pričakovati velikih premikov. Prav tako je bilo opozorjeno tudi na vrsto nesmislov oziroma nepotrebnih stroškov, ki izhajajo iz omejitev moči majhnih sončnih elektrarn ter zaračunavanja pavšalnih stroškov priključevanja na omrežje ne glede na velikost elektrarn, kar vse dodatno ovira nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji.

Pri razvoju virov bo treba upoštevati tudi tehnične zahteve omrežij

Od elektroenergetskih omrežij odjemalci pričakujemo predvsem zanesljivost in kakovost oskrbe, ki pa ju je zgolj z obnovljivimi viri težko dosegati, pa je poudaril dr. Ferdinand Gubina. Po njegovih besedah lahko z naprednimi omrežji sicer marsikaj izboljšamo, bodo pa za zagotavljanje potrebne frekvence in napetosti v omrežjih tudi v prihodnosti potrebni zanesljivi klasični proizvodni viri. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje dr. Boštjana Blažiča iz Fakultete za elektrotehniko, ki je poudaril, da se energetska odvisnost  Evrope povečuje, zato se OVE kažejo kot dobra rešitev, pri čemer pa je nujna nadgradnja obstoječih omrežij. Uvajanje naprednih omrežij naj bi po njegovem prinašalo številne koristi, od boljše izrabe obstoječe infrastrukture, možnosti za priključevanje večjega števila obnovljivih virov brez nujne dodatne okrepitve omrežja, večjega nadzora nad dogajanji v omrežju do optimizacije delovanja sistemov, možnosti sodelovanja odjemalcev pri vodenju omrežja in uvajanja novih poslovnih modelov in storitev.

Način oskrbe in izgradnja infrastrukture sta politični odločitvi

Kot že rečeno, je bilo v nadaljevanju predstavitev pogledov na možni prihodnji razvoj energetike v Sloveniji izrečenih še veliko različnih mnenj, od za in proti vetrni energiji, o nujnosti postavitve ustreznejšega modela za fotovoltaično industrijo, od dejstva, da se bo povpraševanje po električni energiji zaradi vstopanja slednje na nova področja (promet, gospodinjstva) še povečevalo in bodo posledično višje tudi cene, do predstavitve nekaterih pozitivnih tujih izkušenj in prvih domačih odločnejših korakov k spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Rdeča nit vseh razprav je bila, da je našo prihodnost zagotovo treba graditi na sonaravnem razvoju, pri čemer pa bo treba upoštevati vrsto omejitvenih dejavnikov, kot so denimo tehnična izvedljivost, ekonomska cena, vplivi na okolje in družbena sprejemljivost.
Pri tem odločevalce o načinu oskrbe in izgradnji potrebne infrastrukture čakajo še težavne odločitve, saj gre ob tem tudi za vrsto negotovosti povezanih z vprašanjem, kakšne bodo cene energentov v prihodnje, katere tehnologije bodo v uporabi, kakšni bodo globalni trendi razvoja in vplivi naravnih nesreč.
K iskanju pravih odgovorov na zastavljena vprašanja naj bi jim pomagali tudi posveti podobni temu, ki jih bo letos, kot je bilo napovedano, še kar nekaj. Ne glede na končen izid, pa nesporno ostaja dejstvo, da bodo vsako dobro ali slabo odločitev na področju energetike morali v končni fazi pokriti kupci.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (2)