Članki

Elektro Gorenjska in Kelag z roko v roki

Datum: 4. 4. 2014 Besedilo: Miro Jakomin

Ob nedavnem zimskem neurju je bila energetska povezava na Jezerskem vrhu med Avstrijo in Slovenijo vzpostavljena že v dobrem tednu.  

Elektro Gorenjska in Kelag z roko v roki

Čeprav ima Elektro Gorenjska več kot šestdeset odstotkov omrežja pod zemljo in se ponaša z najzanesljivejšim omrežjem v Sloveniji, je žled povzročil številne okvare in posledično daljše prekinitve oskrbe z električno energijo tudi na Gorenjskem.  

Kot so pojasnili na upravi Elektra Gorenjska, je bilo v ujmi poškodovanega več kot petdeset kilometrov distribucijskega omrežja, škoda znaša več kot 2,6 milijona evrov. Sicer pa je bilo februarja v prvih dneh ledene ujme brez elektrike več kot 5.500 odjemalcev na več kot 250 lokacijah.  

Omrežje saniralo več kot 150 izvajalcev  

Nečloveški pogoji in agonija po čim hitrejši zagotovitvi nujne oskrbe z elektriko so bili glavni spremljevalci več kot 150 zaposlenih in pogodbenih izvajalcev Elektra Gorenjska, ki so priskočili na pomoč in po svojih najboljših zmožnostih odpravljali okvare. Ekipam je v nekaj dneh uspelo sanirati okvare do te mere, da so uporabnikom zagotovili vsaj nujno oskrbo z električno energijo, na posameznih področjih tudi s pomočjo agregatov. Elektro Gorenjska je prvi agregat priklopil ob nastanku prvih poškodb na omrežju 2. februarja, zadnji agregat na omrežju pa je izklopil že 21. februarja 2014.  

Potrebnih bo še dodatnih 3,4 milijona evrov  

Sanacija poškodb se bo izvajala celo leto 2014, na posameznih področjih pa tudi dlje. Z željo, da se zagotovi zanesljivo oskrbo z električno energijo na dolgi rok tudi tistim kritičnim področjem na Gorenjskem, ki so zaradi vremenskih vplivov (veter, sneg, žled) velikokrat bolj izpostavljeni poškodbam in posledično prekinitvam v oskrbi z električno energijo, pa bo potrebnih dodatnih 3,4 milijona evrov sredstev za izgradnjo omrežja pod zemljo, so sporočili z uprave podjetja.  

Najhujše posledice na omrežju v dolini Kokre  

Največ okvar na omrežju je bilo predvsem v višje ležečih in težje dostopnih krajih, med katerimi je bilo prav v dolini Kokre najhuje, saj je podrto drevje popolnoma uničilo osem kilometrov dolgo daljnovodno povezavo ter onemogočilo dostop do mesta okvar. Na pomoč so kmalu priskočili delavci Elektra Gorenjska, ki so navkljub nevarnostim na cesti tvegali in 2. februarja na Jezersko pripeljali velik agregat, ki je nato do 14. februarja oskrboval 311 odjemalcev na področju Jezerskega.  

Kelag pokazal precejšnjo mero solidarnosti  

Elektro Gorenjska je 4. in 5. februarja priključil še dva manjša agregata (Zgornje Fužine, Kanonir), ki so ju prispevali sosedje iz Avstrije v okviru mednarodne pomoči. Na pobudo Elektra Gorenjska so kmalu stekli tudi pogovori s predstavniki podjetja Kelag iz Avstrije za vzpostavitev začasne povezave dveh elektroenergetskih omrežij, kar je bila želja Elektra Gorenjska že v preteklosti. Kolegi iz Avstrije so pokazali precejšnjo mero solidarnosti in pripravljenosti na pomoč, tako je bila energetska povezava na Jezerskem vrhu med Avstrijo in Slovenijo vzpostavljena v dobrem tednu.  

O nadaljnjih načrtih in izrabi te povezave se bodo predstavniki obeh podjetij uskladili na tehničnih sestankih, dejstvo pa je, da gre za prvo tovrstno obliko meddržavne energetske povezave v Sloveniji, ki bo obema državama izjemno koristila tudi v prihodnje.  

Najboljša je energetska povezava pod zemljo  

»Zelo me veseli odziv predstavnikov iz podjetja Kelag, s pomočjo katerih smo vzpostavili energetsko vez, ki je pomembna tako za Slovenijo kot Avstrijo. Hkrati pa sem bil zelo vesel tudi slovenskih državnih organov, ki so nam v najkrajšem možnem času omogočili gradnjo 4-kilometrske daljnovodne povezave v podzemni kabelski izvedbi v dolini Kokre. Daleč najbolj optimalno in varno je, da se energetska povezava med dolino Kokre in Jezerskim uredi pod zemljo. Le tako bodo imeli prebivalci bistveno bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo, s tem pa tudi bistveno manj težav, ki jih lahko povzročijo ekstremne vremenske razmere,« je ob tem povedal mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska.  

Naravna katastrofa jih je znova opozorila, kako nujno je ustrezno vlagati v delovanje elektroenergetske infrastrukture in njeno kakovost. Tega se zelo zavedajo v Elektru Gorenjska, zato je gradnja podzemnega omrežja tudi njihov glavni strateški cilj.  

EG prvi po deležu vgradnje podzemnih kablovodov     

V Elektru Gorenjska so se že pred leti lotili sistematične in dosledne gradnje kabelsko nizko- in srednjenapetostnega omrežja. Tako je v tem trenutku šestdeset odstotkov nizkonapetostnega omrežja in več kot petdeset odstotkov srednjenapetostnega omrežja v podzemni kabelski izvedbi.  

Kot so ob tem še pojasnili na upravi Elektra Gorenjska, jih podzemna kabelska izvedba uvršča na prvo mesto med distribucijskimi podjetji v Sloveniji glede višine odstotka nizko in srednjenapetostnega kabelskega omrežja in posledično tudi kakovosti omrežja. To se je kot pozitivno pokazalo tudi v primeru nedavne vremenske katastrofe, saj je bila škoda na omrežju bistveno manjša kot v ostalih delih Slovenije.  

Več o sanaciji omrežja Elektra Gorenjska v naslednji številki tiskane revije Naš stik.

Miro Jakomin    

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (2)