Članki

EU se zavzema za odločnejše ukrepe proti podnebnim spremembam

Datum: 4. 6. 2014 Besedilo: Brane Janjič

V Bonnu se začenjajo razprave o izhodiščih za sprejem novega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah.

EU se zavzema za odločnejše ukrepe proti podnebnim spremembam

Evropska unija bo na pogajanjih v okviru konference ZN o podnebnih spremembah, ki bo potekala od 4. do 15. junija v Bonnu, predstavila svoj prispevek k bolj odločnim svetovnim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam v obdobju do leta 2020. Čeprav bo konferenca potekala predvsem na uradni ravni, bodo 5. in 6. junija organizirane tudi razprave na ministrski ravni. Kot so sporočili iz Evropske komisije, bo to desetdnevno srečanje  priložnost za nadaljnji napredek na poti k sprejetju svetovnega sporazuma o podnebnih ukrepih za obdobje po letu 2020, ki bo dokončno oblikovan naslednje leto, pa tudi za okrepitev mednarodnih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam pred letom 2020. Takšni ukrepi so, kot poudarjajo v Bruslju, potrebni za premostitev široke vrzeli med sedanjimi zavezami držav k omejitvi emisij toplogrednih plinov in zmanjšanjem emisij, ki je potrebno, da svetovno segrevanje ne bi preseglo dveh stopinj v primerjavi s svetovno temperaturo iz predindustrijske dobe.
Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je pred začetkom konference povedala:»Čeprav že razmišljamo o ukrepih za naslednje desetletje, je nujno, da okrepimo prizadevanja do leta 2020. EU bo znatno presegla ciljno zmanjšanje emisij, ki ga mora po Kjotskem protokolu doseči do leta 2020, predvsem zaradi več kot desetletnih odločnih političnih ukrepov EU in držav članic. Naša prizadevanja znatno pripomorejo k premostitvi razlik v ciljih, in sicer med tem, kar svet mora storiti, in tem, kar države nameravajo storiti do konca tega desetletja. EU bo svoj prispevek k mednarodnemu podnebnemu sporazumu za obdobje po letu 2020 sprejela do oktobra. Tudi druge pomembnejše razvite države pozivamo, naj predlagajo konkretne načine za okrepitev svojih prizadevanj.«
Yannis Maniatis, minister za okolje, energijo in podnebne spremembe v Grčiji, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, pa je ob tej priložnosti dodal: »Na tem srečanju je treba doseči precejšen napredek pri doseganju soglasja glede informacij, ki bi jih morale sporočiti države pri predložitvi svojega prispevka k zmanjšanju emisij na podlagi sporazuma za obdobje po letu 2020. Soglasje glede tovrstnih informacij je ključno za zagotovitev, da so prispevki pregledni in popolnoma razumljivi. Na konferenci v Bonnu je treba pripraviti vse potrebno za odločitev glede načinov, kako doseči večje zmanjšanje toplogrednih emisij do leta 2020. EU želi, da se odločitvi glede obeh vidikov sprejmeta decembra na podnebni konferenci v Limi.«
Poudarek okrogle mize na ministrski ravni 5. junija bo, kako povečati prizadevanja razvitih držav, ki so podpisale Kjotski protokol, v boju proti podnebnim spremembam med drugim ciljnim obdobjem Protokola, to je od leta 2013 do leta 2020. Ministrski dialog, ki bo organiziran 6. junija, bo priložnost za razpravo o prihodnjem svetovnem podnebnem sporazumu in o tem, kako okrepiti prizadevanja vseh držav do leta 2020.
EU bo na ministrskih srečanjih tudi podrobneje predstavila svoje izkušnje glede tega, kako doseči in preseči cilje glede toplogrednih emisij, ter svoje zamisli glede oblikovanja prihodnjega svetovnega sporazuma.

EU lahko preseže ciljno zmanjšanje emisij do leta 2020 za 5,5 milijarde ton

Kot poudarjajo v Evropski komisiji, je EU v minulih letih uspešno pretrgala vez med gospodarsko rastjo in emisijami toplogrednih plinov. Čeprav je gospodarska rast EU med letoma 1990 in 2012 znašala več kot 44 odstotkov, so se emisije zmanjšale za 19 odstotkov. To pomeni, da so emisije na enoto BDP skoraj polovico manjše, zato je EU eno energetsko najučinkovitejših gospodarstev na svetu.
Kot kažejo podatki, so evropske države presegle uradni cilj prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola (2008–2012) za približno 4,2 milijarde ton (tj. gigaton – Gt) ekvivalenta CO2. V drugem obdobju je možno doseči še nadaljnji prihranek 1,3 Gt, kar bi pomenilo, da bi bile po predvidevanjih skupne emisije toplogrednih plinov iz EU in Islandije leta 2020 za okoli 24,5 odstotka manjše, kot so znašale v izbranem izhodiščnem letu (v večini primerov je to leto 1990). Preseženi cilji iz prvega in drugega ciljnega obdobja bi skupaj pomenili 5,5 Gt manj emisij do leta 2020 poleg ciljev, ki jih EU in Islandija morata izpolniti. To presega količino emisij v enem letu, saj so leta 2012 emisije iz EU in Islandije znašale skupaj 4,55 Gt. Poleg tega znatnega prispevka k zmanjšanju svetovnih emisij, EU tudi poudarja, da je pripravljena povečati uradno ciljno zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2020 z 20 na 30 odstotkov, če bodo druga večja gospodarstva pripravljena sprejeti primerljive ukrepe. Zato bo, kot so še sporočili iz Bruslja, prednostna naloga EU na konferenci v Bonnu doseči napredek, na podlagi katerega bi bilo mogoče decembra na podnebni konferenci ZN v Limi sprejeti odločitev za bolj ambiciozne cilje v boju proti podnebnim spremembam pred letom 2020.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)