Članki

Regionalni posveti SDE o prihodnosti energetike

Datum: 12. 6. 2014 Besedilo: Brane Janjič

Nepremišljena prodaja energetike ima lahko katastrofalne posledice za slovenske potrošnike in gospodarstvo.

Regionalni posveti SDE o prihodnosti energetike

V okviru regionalnih posvetovanj o prihodnosti slovenske energetike je SDE včeraj v Novi Gorici organiziral pogovor na temo Združimo sile, da slovenska energetika ostane v domačih rokah. Kot so poudarili razpravljalci iz vrst sindikata dejavnosti energetike Slovenije, lokalnega gospodarstva in politike, je slovenska energetika dobičkonosna, ima četrto najbolj učinkovito omrežje, ima kakovostne kadre, a nima jasne strategije, nima strokovnega, neodvisnega vodstva in vzbuja apetite interesnih skupin po hitrem zaslužku
Država mora prenehati iskati izgovore in postaviti jasno strategijo razvoja slovenske energetike, jo predstaviti javnosti, omogočiti javno obravnavo ter se vzdržati hitrih sprememb v energetiki pred izdelavo strategije in vzpostavitvijo ustreznega dialoga med strokovnjaki in odločevalci. Ne smemo pozabiti, so si bili enotni razpravljalci,da je energetika ključna strateška dobrina in da bi odprodaja pomenila le kratkoročno rešitev, saj bi država s tem izgubila nadzor nad energetsko neodvisnostjo. Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije-SDE, je ob tej priložnosti poudaril, da »je energetika tek na dolge proge, a vedeti moramo v katero smer. V Sloveniji žal v tem trenutku ni dokumenta, ki bi dal jasen odgovor, v katero smer se bo energetika razvijala, nimamo niti nacionalnega energetskega programa. Vse to pa po njegovem mnenju predstavlja prosti poligon za interesne skupine, ki želijo dobičkonosnost panoge izrabiti v svoje namene. Ob tem se je vprašal, ali bomo res dopustili prodajo slovenske energetike, ki je nastajala 50 let, s sodelovanjem nas vseh. Branko Sevčnikar je še dodal, da kljub trenutnim razmeram v SDE pričakujejo, da bo država pravočasno prepoznala pomen neodvisne energetske oskrbe:»Kolegi iz mednarodnih evropskih sindikatov in sindikatov iz držav JV Evrope so nas obvestili, da obstaja interes po lastništvu naše elektroenergetike, a hkrati poudarjajo, da nikjer, tudi v mednarodnih krogih ne, obstaja analiza, ki bi dokazala, da je zasebna lastnina v tej panogi boljša od državne«.
Zaskrbljenost nad tem, da država nima jasne strategije na področju energetike, je izpostavil tudi Gorazd Leban, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike v Soških elektrarnah: »Energetska podjetja danes zaposlujejo več ljudi iz različnih profilov. Prodaja oziroma privatizacija teh podjetij bi vplivala na zmanjševanje zaposlenih, predvsem tistih z višjo izobrazbo, ker bi novi lastnik želel izrabiti sinergijske učinke. A to ni edini negativni vidik. Dejstvo je, da pameten gospodar nikoli ne bi prodal podjetja, ki prinaša dobiček ter energetsko varnost z virom energije, ki ni okoljsko problematičen.«
Tudi Gorazd Leban je izpostavil, da pričakuje od države jasne odgovore glede prihodnje usmeritve na področju energetike, pri čemer je dejal, da ne vidi razlogov, zakaj bi nekomu dali, da bi izkoriščal danosti in vrednosti panoge, ki je ključna, tako za podjetja kot potrošnike.

Energetika je panoga, ki jo potrebujemo zdaj, jutri in v prihodnje

Gostje okrogle mize so se sicer vseskozi vračali na izhodišče, in sicer zakaj privatizirati, prodati, nekaj kar deluje, kar je osnovna, a hkrati strateška dobrina. Vladimir Gabrijelčič, direktor Soških elektrarn, je tako izpostavil, da »se je slovenske energetike in elektroenergetike res dotaknila kriza, ki se kaže v različnih oblikah. Ključni pa je izostanek strateškega plana, jasne vizije, ki bi nakazala smer prihodnjega razvoja energetike.«
S tem se je strinjal tudi Uroš Blažica, predsednik uprave Elektro Primorska, ki je dejal, da bo država morala napisati strategijo slovenske energetike, s čimer bo tudi jasno, ali se za njeno izpeljavo poišče strateškega partnerja. Naše podjetje, je dejal Uroš Blažica, si že danes postavlja relativno jasne cilje in tudi druge kriterije učinkovitosti, katere poskušamo ne doseči, ampak tudi preseči. In ti cilji so primerljivi z zahtevami zasebnega lastnika. A treba je poudariti, da so najpomembnejši ljudje oziroma kakovostni kadri. Če so pravi ljudje na pravih mestih, se da vse narediti, je sklenil svoja razmišljanja Blažica.
Mirijam Božič, direktorica Območne zbornice GZS za Severno Primorsko, pa je izpostavila, da je energetika eden od ključnih elementov za družbeno ekonomski razvoj. Pri tem ne gre le za to, da si gospodarstvo zasluži stabilno in kakovostno oskrbno z energijo, temveč tudi za dejstvo, da je energetska panoga uspešna tudi s poslovnega vidika. V energetiki so kljub finančni krizi neto dobički še vedno izredno visoki, hkrati pa se panoga ponaša z daleč najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki celo še raste. »Paradni konji, ki zaposlujejo in se razvijajo, se ne prodajajo, prodajajo se slaba podjetja«, je sklenila.
Ob koncu pogovora so udeleženci poudarili, da je odprodaja energetike zgolj kratkoročna rešitev, saj z njo država izgubi nadzor nad energetsko neodvisnostjo. Tega se očitno zavedajo tudi v EU, saj so od članic že zahtevali, da si zagotovijo čim večjo energetsko neodvisnost. Izkušnje držav, ki so energetske družbe v preteklosti že prodale in se soočile z njihovim izčrpavanjem ter zmanjševanjem kakovosti storitev, pa danes te iste družbe znova podržavljajo. Zato so udeleženci okrogle mize o prihodnosti slovenske energetike vladi znova poslali sporočilo, da energetika ni in ne sme biti orodje v luči zagotavljanja kratkoročnega priliva v državni proračun.
Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 3,67)