Članki

Vpliv obnovljivih virov na energetske trge se vse bolj povečuje

Datum: 13. 6. 2014 Besedilo: Brane Janjič

Vse večje količine električne energije iz obnovljivih virov energije povzročajo težave ne le obratovalcem, ampak so temeljito premešale karte tudi na energetskem trgu.

Vpliv obnovljivih virov na energetske trge se vse bolj povečuje

Obnovljivi viri so iz nekoč postranskih oziroma obrobnih virov postali viri z resnim in pomembnim vplivom. V Nemčiji se je tako že v preteklem letu na primer dogajalo, da je bilo v določenih urah – resda tistih z manjšim odjemom, kot so vikendi ali prazniki – napajanje izvajalo izključno iz obnovljivih virov. Na Danskem pa se denimo dogaja, da je proizvodnja samo iz vetrnih elektrarn v določenih trenutkih višja od celotnega odjema v sistemu. Kako se dejansko vpliv obnovljivih virov odraža v dogajanjih na trgu, smo zato povprašali direktorja družbe Borzen mag. Karla Peršoljo in direktorja energetskega področja pri Borzenu Boruta Rajerja, pomembnega funkcionarja tudi v evropskem združenju operaterjev EUROPEX.

Kot je dejal direktor Borzena mag. Karlo Peršolja, se ta vpliv kaže na različne načine, namreč finančno skozi podporne sheme ali pa skozi samo delovanje omrežja (na primer težje napovedljiva proizvodnja, ki močno niha). Morda pa so še najbolj pereči posredni vplivi. Ti se kažejo tako v znižanju cen (tako imenovani merit order effect oziroma znižanje cene, do katerega pride zaradi vstopa večje količine OVE električne energije skozi stranska vrata, tj. neodvisno od cene) kot tudi v spremembi strukture cen, saj se zaradi močnega vpliva fotovoltaike cene vršne energije (od 8. do 20. ure) znižajo bolj kot nočne cene. Imeli smo že primere, pravi mag. Karlo Peršolja, ko je bila nočna energija cenejša od vršne, kar bi bilo še pred nekaj leti praktično nepredstavljivo, saj denimo ravno na tej razliki temeljijo oziroma so temeljile izgradnje črpalnih HE. To ima za posledico tudi dejstvo, da so vršne elektrarne, predvsem plinske, v zelo težavnem položaju ter da že več let obseg njihovega obratovanja pada, vrstijo pa se tudi odklopi in opuščanja investicij. Močan posreden vpliv ima tudi dejstvo, da so naprave v podpornih shemah pogosto – in tu nikakor ne govorimo le o Sloveniji – popolnoma izvzete iz odgovornosti do sistema, kot na primer obveznosti napovedovanja voznih redov ali pa proizvajanja, kadar sistem to potrebuje in ne za vsako ceno. V tem primeru je težava predvsem v tem, da določene obveznosti niso definirane niti se upravljavcev ne spodbuja k racionalnemu obnašanju do sistema, temveč se dogaja ravno obratno. Iz tega denimo izvira problematika negativnih cen v Nemčiji. Te so sicer lahko normalen pojav zaradi posebnosti delovanja elektrarn, ki se ne vklapljajo ali izklapljajo s stikalom, vendar to, da se proizvajalcu splača proizvajati kljub negativni ceni, še dodatno poglablja problem negativnih cen.
Z naraščanjem OVE oziroma s spremembo strukture proizvodnje, pravi Borut Rajer, prihaja do mnogo večjih sprememb, kot smo jim bili priča pred nekaj leti v tako imenovanem »dash for gas« obdobju intenzivne gradnje plinskih elektrarn. Gre za spremembo dokaj centralizirane proizvodnje v decentralizirano, iz razmer, kjer nekaj večjih podjetij obvladuje investicije na trgu, v razmere, ko je ogromno majhnih individualnih lastnikov (v Nemčiji so v letu 2010 v več kot 50 odstotkih to bile fizične osebe) ter za spremembo v bolj kapitalno intenzivno generacijo (pri OVE je navadno delež tekočih stroškov relativno nizek glede na klasične vire, kot so premog ali plin). Ker je veliko teh virov namenjeno samooskrbi oziroma porabi na mestu proizvodnje brez uporabe javnega omrežja, bo posledično moral, tudi kar se tiče stroškov omrežnin, v prihodnje vedno večji del pasti na fiksni del, neodvisno od porabe.

Brane Janjić

Celoten pogovor si lahko preberete v 3. številki revije Naš stik.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )