Članki

Konkurenčnost na slovenskem energetskem trgu zadovoljiva

Datum: 25. 7. 2014 Besedilo: Brane Janjič

 V letu 2013 dogajanja dinamičnejša na poslovnem odjemu, saj je dobavitelja električne energije zamenjalo še enkrat več odjemalcev kot leto prej.

Konkurenčnost na slovenskem energetskem trgu zadovoljiva

Vlada se je na včerajšnji seji med drugim seznanila tudi  s Poročilom o stanju na področju energetike v letu 2013, ki ga je sprejel Svet Agencije za energijo konec letošnjega junija. Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2013, z  vidika razvoja energetskih trgov in stopnje njihove konkurenčnosti ter varnosti in kakovosti, za Slovenijo vsekakor dobro leto. Boj za kupce električne energije in zemeljskega plina se je še zaostroval in krepil konkurenco, je pa bilo zaznati, da se je nekoliko umiril pri gospodinjskih odjemalcih. Glede na število zamenjav in količine energentov, povezane z menjavami dobavitelja, so se največje spremembe dogajale pri večjih odjemalcih oziroma podjetjih. Dobavitelja električne energije je tako zamenjalo 14.998 poslovnih odjemalcev, leto pred tem pa le 6478. Pri zemeljskem plinu je bilo zamenjav dobavitelja pri poslovnih odjemalcih sicer manj kot leta 2012, vendar pa so se količine, povezane z menjavami, s 152,9 GWh v letu 2012 povzpele v letu 2013 na kar 270,5 GWh.

Poraba plina se sicer zmanjšuje, povečuje pa se odvisnost od ruskega plina

Pozitivne posledice konkurence so bile, kot ugotavlja Agencija za energijo, opazne predvsem pri zemeljskem plinu, kjer se je nadaljeval trend padanja cen, ki so se že približevale povprečju cen držav EU. Povečalo se je število uvoznikov zemeljskega plina, kar je izboljšalo konkurenčnost tega trga, žal pa se je hkrati močno povečala odvisnost Slovenije od ruskega plina, saj smo od tam uvozili že 58 odstotkov vseh potrebnih količin. Poraba zemeljskega plina se je glede na leto prej že tretje leto zapored zmanjšala tudi v letu 2013, in sicer za 2 odstotka, poraba industrijskih odjemalcev pa kar za 4,5 odstotka. V tem letu so bila sprejeta za trg pomembna pravila, ki omogočajo učinkovito upravljanje omrežja zemeljskega plina v primeru prezasedenosti. Spremenil se je tudi način obračunavanja omrežnine, z metodo vstopno-izstopnih točk smo se poenotili z drugimi državami Evropske unije.

Leto 2013 v znamenju višanja prispevkov za OVE

Tudi cene električne energije so sledile za odjemalce ugodnim trendom na borzah. Vendar pa so prispevki, potrebni za podpore za proizvodnjo električne energije na okolju prijazen način, s približno 300-odstotnim povečanjem bistveno vplivali na končne cene. S podobno težavo se je v letu 2013 sicer srečalo več evropskih držav in tako je to postala tudi aktualna tema energetske politike EU. V Sloveniji smo za proizvodne naprave, vključene v podporno shemo, ki so skupno proizvedle 803 GWh električne energije, izplačali za 118,4 milijona evrov podpor.
Pokritost slovenske porabe električne energije z domačimi proizvodnimi viri je v letu 2013 znašala približno 91 odstotkov, kar je ob razvitosti evropskega trga z električno energijo in presežkih na njem dodatno postavilo pod vprašaj racionalnost povečevanja proizvodnje iz dragih in okoljsko vprašljivih virov. Sicer pa je Slovenija v letu 2013 v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire proizvedla 37 odstotkov, v elektrarnah na fosilna goriva 30 in v jedrski elektrarni 33 odstotkov vse proizvodnje v Sloveniji. Poskusno je začela obratovati Hidroelektrarna Krško.
Oskrbo s toploto je v letu 2013 izvajalo 79 imetnikov licenc za to dejavnost, omrežja so bila vzpostavljena v 55 slovenskih občinah, njihova skupna dolžina pa znaša 734 kilometrov. Cena toplotne energije za gospodinjske odjemalce se je glede na leto 2012 znižala za 9,1 odstotka.
Za oba elektro operaterja je začel veljati tudi nov triletni regulativni okvir. Povečano čezmejno trgovanje in stroški zagotavljanja sistemskih storitev so omogočili znižanje omrežnine za prenosno omrežje, omrežnina za distribucijsko omrežje pa je ostala nespremenjena.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 3)