Članki

Kako do ustreznejšega sistema urejanja prostora?

Datum: 29. 7. 2014 Besedilo: Miro Jakomin

Študija o energetskem razvoju do leta 2030 (OVJE) opozarja tudi na neustrezen sistem obstoječega prostorskega urejanja.  

Kako do ustreznejšega sistema urejanja prostora?

Omenjena študija se točno imenuje Ocena vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030 (študija OVJE). Dokument je, kot smo na našem portalu že pisali, aprila 2014 pripravila Skupina za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan v okviru Odseka za znanost o okolju.  

Med predlogi za uresničitev družbenih pričakovanj in ciljev vzdržnosti na nacionalni in lokalni ravni je med drugim omenjen tudi naslednji predlog: »Nosilci vlaganj v energetiko naj bodo mobilizatorji in generatorji sprememb na področju prostorskega urejanja. Utemeljitev: ponovno je treba vzpostaviti sistem optimizacijskega in usklajevalnega prostorskega urejanja, saj bo le tako mogoče pričakovati izvedbo številnih elektroenergetskih projektov na racionalen način.«  

Na naše vprašanje, kako to doseči, je dr. Branko Kontić, vodja Skupine za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje, pojasnil, da so vsebinski odgovori nakazani že v Oceni vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030.  

Varstvene zahteve postale bolj fundamentalistične  

Kot omenja študija OVJE, se je v Sloveniji odnos do razpolaganja s prostorom oz. odnos do poseganja v prostor v času po vstopu v Evropsko zvezo pomembno spremenil. Po eni strani so varstvene zahteve postale bolj ortodoksne, fundamentalistične, ne samo s strani različnih protestnih skupin, pri katerih so fundamentalistična stališča sicer pričakovana, temveč tudi v stališčih vladnih ali drugih javnih ustanov (zavodi za varstvo narave in podobne inštitucije).  

Študija OVJE med drugim opozarja tudi na dejstvo, da je danes okrog 40 odstotkov območja države Slovenije vključene v območja Natura 2000, o katerih država Slovenija ne odloča več sama, temveč o njeni rabi ali ne-rabi kot zadnja instanca (z grožnjo finančnih in političnih sankcij) odloča Evropska komisija.  

Pri predstaviti prave poti za nadaljnji razvoj energetike v Sloveniji je v omenjeni študiji zapisano, da bodo z ustreznim organiziranjem in odločenostjo nosilcev gospodarskega, energetskega, družbenega in prostorskega razvoja ter ponovno vzpostavitvijo piramide presojanja vzpostavljene razmere, kjer naknadne, operativno-izvedbene omejitve ne bodo rušile poprejšnjih strateško-razvojnih odločitev. Na primer, iskanje ukrepa varstva ptic ali ribje vrste ne bo postavljalo pod vprašaj oz. onemogočalo gradnjo vetrnih ali hidro elektrarn, ampak se jih bo reševalo tehnično, operativno, v okviru primerjave in optimizacije izvedbenih alternativ.  

Po navedbah študije se bo na omenjeni način  možno uspešno boriti tudi proti upravnim postopkovnim zlorabam (voluntarizem in zahteve/izsiljevanje posameznikov ter skupin) in bo mogoče pregledno ter v utemeljenem sosledju priti do najširšega soglasja o razvojnih pobudah. Tako naj bi se odprle možnosti za uveljavljanje ustreznega razmerja med »dejstvi« in »etiko« pri odločanju, kar pomeni dejansko enakovredno upoštevanje tehnične in vrednostne komponente.  

Nosilci energetike naj prevzamejo aktivnejšo vlogo  

Pri reševanju omenjene problematike v organizacijskem pogledu dr. Kontič meni, da bi se Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki doslej ni bilo dovolj učinkovito, moralo nujno povezati še z drugimi vladnimi sektorji (MKO, MG, MZ, MF), pri čemer naj bi aktivnejšo vlogo kot mobilizatorji in generatorji sprememb prevzeli prav nosilci energetskega razvoja.  

»Morebitne spremembe ustroja oz. organizacije ministrstev v novi vladi so lahko naslednja priložnost. Koalicijska pogodba bi lahko začrtala ustrezne spremembe pri prostorskem urejanju. Znova so lahko nosilci energetiki,« pojasnjuje dr. Kontić.  

Kritičen je tudi do inštitucij na področju urejanja prostora. »Ortodoksne zavode, kot je npr. za varstvo narave, je treba poklicati na odgovornost in jim odvzeti absolutno oblast v kontekstu prostorskega razvoja. Sklicevanje na napačno in samovoljno tolmačenje evropskih direktiv je treba končati. Morajo sodelovati le kot enakopravni člani v postopkih prostorskega načrtovanja. Energetiki lahko sprožijo to pobudo oz. zahtevo,« meni dr. Kontić.  

Ob tem še poudarja: »Urejanje prostora je treba ponovno odpreti državljanom in prekiniti z birokratizmom, ki služi fundamentalizmu, parcialnim egoističnim interesom in vulgarnim ekonomskim pobudam. Poziv naj dajo kredibilni energetiki.«  

Miro Jakomin  

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)