Članki

Uvozna energetska odvisnost Slovenije letos manjša

Datum: 11. 9. 2014 Besedilo: Polona Bahun

Podatek izhaja iz Energetske bilance RS za leto 2014, ki jo je vlada sprejela pretekli teden.

Uvozna energetska odvisnost Slovenije letos manjša

Letna energetska bilanca RS kot dokument, ki ga vsako leto sprejme vlada, napoveduje skupno porabo energije in načine zagotavljanja oskrbe države za posamezno leto. Poleg tega letos vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.

Energetska bilanca je sestavljena iz realizacije in ocene porabe primarne in končne energije v državi za preteklo in tekoče leto ter napovedi porabe posameznih virov energije v državi, upoštevajoč primarno in končno energijo za vsako naslednje leto. Pripravljena je na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili Statistični urad, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo, pristojno za energijo, ter izvajalci energetskih dejavnosti v RS. Narejena je po mednarodno primerljivi metodologiji EUROSTAT, tako da so navedeni podatki primerljivi z državami EU.

Po podatkih Energetske bilance bo oskrba z energijo v letu 2014 znašala 282,2 PJ in bo za 0,3 odstotka manjša kot v letu 2013. Pridobljena bo iz: 4350 kt trdnih goriv (3,6 odstotka manj kot v letu 2013), 2156 kt naftnih proizvodov (3,6 odstotka manj kot v predhodnem letu), 833 milijonov Sm3 zemeljskega plina (dva odstotka manj kot v letu 2013), 59093 TJ jedrske toplote (2,2 odstotka več kot v letu 2013), 18853 TJ hidro energije (13,5 odstotka več kot v letu 2013), 1901 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 35322 TJ OVE z odpadki (9,6 odstotka več kot v letu 2013). Republiki Hrvaški bo letos oddano 2708 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Končna poraba bo v letu 2014 znašala 199,3 PJ in bo za odstotek manjša v primerjavi z letom 2013. V  energetske namene bo porabljeno 197,1 PJ (odstotek manj kot v letu 2013), v neenergetske namene pa 1,7 PJ (2,1 odstotka manj kot leta 2013). V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 48,9 PJ (1,1 odstotka manj kot leta 2013), v prometu 80,5 PJ (0,1 odstotka več kot leta 2013), v gospodinjstvih 49,8 PJ (0,3 odstotka več kot leta 2013), v ostali porabi 17,8  PJ (8,6 odstotka manj kot leta 2013) in v energetskem sektorju 0,6 PJ (0,2 odstotka manj kot lani).

V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 45,9-odstotnim deležem, sledijo električna energija (23 odstotkov), OVE (14,8 odstotka), zemeljski plin (11,1 odstotka), toplota (3,7 odstotka), trdna goriva (0,9 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,6 odstotka).

Po podatkih Energetske bilance bo v letu 2014 Slovenija porabila skupaj 833 milijonov Sm3 zemeljskega plina, ki bo pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 183 milijonov Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 650,0 milijonov Sm3 in bo za dva odstotka manjša v primerjavi z letom 2013. Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (487,7 milijonov Sm3), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 137,2 milijonov Sm3.

Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na območju RS bo v letu 2014 znašala 16764 GWh in bo za 4,2 odstotka večja v primerjavi z letom 2013. Končna poraba električne energije bo znašala 12693 GWh in bo za 0,4 odstotka manjša kot leta 2013. V industrijskem sektorju bo porabljeno 5962 GWh (0,2 odstotka več v primerjavi z letom 2013), v gospodinjstvih 3180 GWh (1,5 odstotka manj kot leta 2013), v prometu 147 GWh (štiri odstotke manj kot leta 2013), v preostali porabi pa 3291 GWh (0,3 odstotka manj kot lani).

V letošnji bilanci tudi o podporni shemi za OVE in SPTE

Obvezna  sestavina  letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz OVE in SPTE ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra namreč objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Z javnim pozivom se zagotavlja vstopanje novih proizvodnih naprav v podporno shemo glede na razpoložljiva sredstva in upoštevanja usmeritev načrta za delovanje podporne sheme. A ker letos ni razpoložljivih sredstev za izvedbo prvega javnega poziva k prijavi projektov za proizvodne naprave na OVE in za SPTE, se ta javni poziv letos ne bo izvedel. Načrt za delovanje podporne sheme za 2015 pa predvideva z izbiro projektov doseganje naslednjih tehnoloških ciljev glede novih naprav v podporni shemi: 10 odstotkov za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči, 30 odstotkov za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči, 10 odstotkov za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50kW nazivne moči ter 50 odstotkov za vse druge OVE in SPTE proizvodne naprave.

Po napovedih Energetske bilance bo v letu 2014 proizvedeno skupaj 9087,1 TJ daljinske toplote, kar je 2,3 odstotka manj v primerjavi z letom 2013. Končna poraba bo znašala 7269,8 TJ in bo za 2,3 odstotka manjša v primerjavi z letom 2013. Največ toplote 3522,2 TJ (44,5 odstotka) se bo porabilo v sektorju gospodinjstev.

Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2014 znašala 33868 TJ, kar bo 9,8 odstotka več kot leta 2013. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2014 znašala 14541 TJ, kar bo 4,8 odstotka več kot leta 2013. V strukturi prevladuje les in druga trdna biomasa s 74,8-odstotnim deležem (9,7 odstotka več glede na leto 2013). Sledijo biodizel (6,6-odstoten delež, 9,7 odstotka več kot lani), geotermalna energija (delež 4,7-odstoten, rast glede na preteklo leto 10,1-odstotna), sončna energija (delež 4,2-odstoten, rast glede na leto 2013 19-odstotna), NIO (delež 4,1-odstoten, rast 4,8-odstotna), drugi bioplini (delež 3,8-odstoten, rast 5,9-odstotna) in ostali OVE s skupnim 1,9-odstotnim deležem.

Kot še kažejo napovedi iz Energetske bilance, bo delež OVE v skupni rabi bruto končne energije, izračunan po metodologiji Direktive 2009/28/ES (vključena tudi normalizirana proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn), v letu 2014 znašal 21,7 odstotka. Uvozna energetska odvisnost Slovenije v letu 2014 pa bo 45,1-odstotna, kar je manj kot leta 2013, ko je ta znašala 51,3 odstotka.

Polona Bahun

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)