Članki

S posveta energetike NE proDAMO!

Datum: 24. 9. 2014 Besedilo: Brane Janjič

Slovenija nujno potrebuje dolgoročno in trajnostno naravnan energetski koncept, morebitna privatizacija posameznih deležev elektroenergetike pa terja tehten premislek in jasne zakonodajne okvire.

S posveta energetike NE proDAMO!

S temi mislimi bi lahko povzeli skupne točke razprav na današnjem posvetu Energetike NE proDAMO, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Regionalne posvete na temo privatizacije slovenskega elektrogospodarstva je sicer sprožil Sindikat dejavnosti energetike Slovenije (potekali so že v Mariboru, Krškem in Novi Gorici), sklepnega v prestolnici pa so se udeležili številni eminentni strokovnjaki iz različnih združenj in ustanov tre tudi profesor Steve Thomas iz raziskovalnega inštituta univerze v Greenwichu, ki je predstavil dosedanje britanske izkušnje na področju privatizacije in liberalizacije britanskega energetskega trga. Kot je uvodoma poudaril predsednik SDE Branko Sevčnikar, je slovenska energetika sicer za zadaj še v dobri kondiciji, pri čemer pa na obzorje prihajajo tudi že težave, s katerimi se bo treba v kratkem soočiti. Vzroke teh je po njegovem mnenju iskati tudi v pomanjkanju dolgoročne nacionalne strategije na področju energetike, zaradi česar prihaja na določenih področjih do ponavljanja napak iz preteklosti in neracionalnih odločitev. Ob tem je opozoril, da v zvezi z oskrbo z električno energijo, ki je edina, ki jo v zadostni meri še lahko zagotavljamo doma,ne smemo gledati zgolj na dobičke, ampak tudi na njene multiplikativne učinke. Zato SDE odločno nasprotuje prodaji obstoječih slovenskih elektroenergetskih podjetij, saj so člani prepričani, da državno lastništvo Sloveniji glede oskrbe z električno energijo dolgoročno zagotavlja energetsko neodvisnost in gospodarstvu večjo konkurenčnost. Energetika oziroma natančneje oskrba z električno energijo je po mnenju SDE ključna dobrina in nosilec razvoja celotnega gospodarstva, nanjo pa je neposredno in posredno vezanih dobrih 50.000 delovnih mest. Zaradi pomena, ki ga energetika ima v družbi, je SDE lobiral tudi za vzpostavitev samostojnega ministrstva za energetiko, a pri tem žal ni bil uspešen, se bo, pa kot je dejal Branko Sevčnikar še naprej zavzemal za izločitev elektroenergetskih podjetij iz okrilja Slovenskega državnega holdinga, saj naj bi bili interesi tega drugačni in v nasprotju s prizadevanji Sindikata dejavnosti energetike.

Energetski zakon pomemben korak naprej,a jih je treba storiti še precej

V nadaljevanju je dr. Franc Žlahtič iz Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta povedal, da je bilo pri oblikovanju novega energetskega zakona storjeno veliko delo, da pa ga je treba čim prej nujno nadgraditi z postavitvijo Nacionalnega energetskega koncepta, ki mora nastati s čim širšim konsenzom različnih strokovnih in civilnih skupin. Pri tem bo treba bodočo nacionalno energetsko strategijo graditi tudi z upoštevanjem podnebnih ciljev tre tudi kritično spregovoriti o tem, koliko obnovljivih virov in drugih ukrepov si lahko kot država sploh privoščimo. Kot je dejal, je bilo na področju liberalizacije energetskega trga tudi v EU storjenih precej napak, izkušnje pa so pokazale, da lahko izvedeni ukrepi v eni državi negativno vplivajo na dogajanja v širi regiji. Tako naj bi nemška energetska politika zaradi potreb po prilagajanju omrežja in drugih ukrepov po nekaterih ocenah vplivala na dvig cen v regiji za desetino. Po njegovem mnenju izolirani energetski sistemi ne bodo mogli več obstajati in je sodelovanje med državami na tem področju nujno, ob postavljanju nove energetske strategije pa bodo priložnosti tudi za nov kapital.
Zanimivi so bili tudi pogledi predstavnika Slovenskega državnega holdinga Mateja Pirca, ki je uvodoma poudaril, da slovenska elektroenergetika glede na trenutno stanje vendarle ni v tako dobri kondiciji ter se, podobno kot tudi v drugih evropskih državah, nahaja v nekem prelomnem trenutku. Ob tem je izpostavil, da SDH kot upravitelj ne more zasledovati le en sam cilj – zanesljivost in kakovost oskrbe, temveč je nujno upoštevati tudi druge širše makroekonomske vplive in cilje. Tudi sam je poudaril nujnost oblikovanja nacionalne strategije, v kateri bomo jasno začrtali cilje in tudi ukrepe za doseganje teh ciljev. Hkrati je še dejal, da v okviru SDH ne potekajo nikakršne razprave o privatizaciji energetike, da pa je smiselno o teh možnostih spregovoriti vnaprej. Glede vpletanja politike v delo SDH in posredno podrejenih družb pa je povedal, da bodo takšni poskusi verjetno vedno obstajali, da pa skušajo takšno vpletanje vsaj odkar je sam na čelu Holdinga odločno odpraviti.

Divjo privatizacijo lahko ustavi le javnost

Dr. Franc Križanič iz Ekonomskega inštituta je v svojem nagovoru dejal, da procesi privatizacije, ki so pri nas doslej potekali, niso bili privatizacija, ampak razbojništvo oziroma razprodaja podjetij njihovim konkurentom. Po njegovih besedah se je energetika doslej tem procesom uspešno upirala, je pa vprašanje, kako uspešno še, če ne bo prišlo do širšega odpora javnosti. Ob tem je izrazil tudi dvom, da bi utegnili privatizacijski procesi v energetiki prinesti pozitivne učinke, saj naj bi se sodeč po izkušnjah drugih bistveno zmanjšala zanesljivost oskrbe, dolgoročno naj bi bili negativni tudi finančni učinki, zgubili pa naj bi tudi tretjino delovnih mest. Velikega smisla v privatizaciji energetike ne vidi tudi dr. Jože Mencinger, ki je med drugim dejal, da je električna energija specifično blago in bi morala kot javna dobrina imeti tudi poseben status. Vsi poskusi ustvarjanja različnih unij so bili na ravni EU doslej neuspešni, zato je izrazil dvome tudi o smiselnosti poudarjanja nujnosti nastanka energetske unije ter se odločno zavzel za centraliziran energetski sistem.

Elektrika je konkurenčen in kakovosten izdelek

Proizvajalci električne energije v Sloveniji gospodarstvu nudijo kakovosten in konkurenčen izdelek,saj so cene električne energije pri nas še vedno precej pod evropskim povprečjem, kar posredno povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa je v svojem nagovoru poudaril Danijel Levičar iz direktorata za energijo. Ob tem je opozoril, na trenutno nevzdržno stanje na evropskem energetskem trgu, kjer se končne cene kljub nižanju samih cen energije še naprej povečujejo, tržne cene pa ne omogočajo več nobenih vlaganj. Kot je dejal bo energetski koncept zastavljen dolgoročno in kot tak ne bo reševal trenutnih težav elektrogospodarstva, ki jih morajo reševati ustrezne poslovne odločitve. Kot je še dejal, ni nikakršnih razlogov, da bi prodajali zdrave proizvodne dele elektrogospodarstva, še manj pa omrežje, kjer so težnje celo, da bi še povečali državni delež na distribucijski infrastrukturi. Energetika je temelj gospodarskega razvoja, gradili pa jo bomo na trajnosten način, je sklenil svoje misli Danijel Levičar.
Da slovensko elektrogospodarstvo zanesljivo deluje, pa gre po besedah Aleksandra Mervarja, direktorja Elesa,v prvi vrsti zasluga tudi Elesu kot sistemskemu operaterju elektroenergetskega sistema, pri čemer ta njegova vloga ni vedno ustrezno priznana. Kot je še dejal, se bo slovensko elektrogospodarstvo kmalu srečalo s težavami, saj je investicijski potencial povsem izrabljen, s sedanjimi cenami na trgu pa ni mogoče nič več ekonomsko upravičeno graditi. Ob tem Eles sicer lahko problematiko zagotavljanja določenih sistemskih storitev lahko uspešno reši z določenimi tehničnimi rešitvami v roku treh let, vendar bodo potem te storitve precej dražje kot so danes. Ob tem bi si morali v energetiki tudi med sabo naliti čistega vina in ne zapirati oči pred nekaterimi dejstvi, ki jih ni mogoče spregledati. Na ta način, je dejal Aleksander Mervar, bi bilo potem vsem skupaj lažje.

EU v marsičem kopirala britanski model, ki pa se ni potrdil kot uspešen

Zanimivi so bili tudi pogledi gosta iz Velike Britanije profesorja Steva Thomasa, ki je dejal, da je Velika Britanija na mnogih področjih postavljala model za druge evropske države, ki pa se pozneje na njihovih tleh ni ravno obnesel. Tako izkušnje zadnjih let po privatizaciji in odprtju trga kažejo, da preko trga poteka le en odstotek prometa, neuspešna pa so bila tudi prizadevanja za povečanje konkurenčnosti, saj potrošniki kljub menjavam dobaviteljev (delež menjav naj bi bil v Veliki Britaniji med najvišjimi v EU) niso prišli do ugodnejših cen. V Veliki Britaniji sicer trenutno deluje šest energetskih družb, in sicer po principu, če eden dvigne cene mu drugi sledijo, kar pomeni popolno izkrivljanje trga. Zato v Londonu že pripravljajo nove ukrepe, ki naj bi zagotovili večjo konkurenčnost, a bodo po mnenju Steva Thomasa, zagotovo tudi ti neuspešni. Sploh, kot je dejal, če želimo slediti zastavljenim ciljem iz podnebnega paketa, saj ravno ti za uspešnost terjajo večjo centralizacijo elektroenergetskih sistemov.
Mag. Krešimir Bakić, predsednik CIGRE Slovenija, pa je na koncu izpostavil, da ne glede na dobre mednarodne povezave, ki jih ima Slovenija, obstajajajo določene ovire pri prenosu električne energije. Kot je dejal, so o prednostih privatizacije že velikokrat razpravljali tudi v okviru pariške CIGRE in drugih mednarodnih organizacij. Ob tem je opozoril na premišljeno privatizacijo, kjer moramo v prvi fazi narediti dober regulativni model, od katerega je Slovenija še vedno močno oddaljena, ter se moramo tudi odločiti, kaj sploh želimo. Ob tem se je treba tudi zavedati, da proces privatizacije lahko pozitivno vpliva na učinkovitost sektorja, pri čemer pa je nedavna raziskava Svetovne banke o učinkovitosti oziroma vplivu privatizacije na različne gospodarske sektorje pokazala, da ta v primeru energetike ni posebej učinkovita.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 5)