Članki

SDE za uvedbo mehanizma CRM

Datum: 27. 11. 2014 Besedilo: Brane Janjič

Daljši električni mrk bi po pesimističnem scenariji Sloveniji lahko povzročil tudi za 1,4 milijarde evrov škode.

SDE za uvedbo mehanizma CRM

Sindikat dejavnosti energetike Slovenije je v okviru proaktivnih dejavnosti oziroma odzivov na aktualna dogajanja v slovenski energetiki danes predstavil ugotovitve primerjalne analize s predlogi za slovenski odziv na tržne razmere pri proizvodnji električne energije , ki jo je izvedel Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti. Dr. Franc Križanič je uvodoma predstavil zgodovino električnih mrkov v Evropi in vzroke zanje, pri čemer je izpostavil, da so bili poglavitni razlogi skozi vso zgodovino napake v načrtovanju. Kot je dejal, trg z električno energijo zaradi same narave električne energije, ki ni navadno blago in je ni mogoče skladiščiti, potrebuje regulacijo in v njenem okviru tudi skrb za dovolj veliko ponudbo, saj ta pri električni energiji povpraševanju sledi z zamikom, to pa povzroča motnje oziroma neravnovesja na trgu. Do teh motenj je v sedanjem času pripeljal tudi ne dovolj premišljen sistem subvencioniranja obnovljivih virov energije, na trgu pa je že zaznati jasne znake globoke nestabilnosti, kar bi lahko posledično znova pripeljalo tudi do neljubih mrkov oziroma velikega pomanjkanja električne energije. Dr. Franc Križanič je ob tem spomnil na dva večja mrka v zadnjem desetletju, in sicer kalifornijsko krizo leta 2001,ko se je cena iz 50 dolarjev v hipu zvišala na 400 dolarjev za MW ter mrk v Italiji leta 2003, ko je brez električne energije dlje čas ostalo več milijonov ljudi, škoda pa je dosegala vrtoglave številke. Analiza tega primera je pokazala, da je poleg velike uvozne odvisnosti Italije, bil vzrok za počasno ponovno vzpostavitev elektroenergetskega sistema tudi v pomanjkanju proizvodnih zmogljivosti ter, da so bila ob mrku poleg proizvodnje v industriji in normalnega življenja prebivalstva prizadeta zlasti prometna in telekomunikacijska omrežja. Podobnih primerov je bilo na prelomu tisočletja še več, je dejal dr. Križanič, posledica pa je bila, da se je začelo resneje računati tudi stroške električnega mrka, ugotovitve pa so bile presenetljive.

Kakšni bi bili stroški izpada oskrbe z elektriko za Slovenijo?

Po kazalniku, ki se v strokovni literaturi najpogosteje uporablja in meri povprečno ekonomsko škodo na izgubljeno kWh električne energije ter na osnovi ocene škode v dveh avstrijskih primerih, so bili izračunani tudi stroški izpada dobave električne energije za Slovenijo. Po besedah dr. Križaniča, bi tako stroški za krajši štiri urni izpad električne energije v Sloveniji v povprečju presegli 53 milijonov evrov, v primeru 48-urnega izpada pa celo 300 milijonov evrov. V primeru optimističnega scenarija bi ti stroški bili sicer nekoliko nižji (23,5 in 279 milijonov evrov), v primeru pesimističnega scenarija pa krepko višji, saj bi ob štiri urnem izpadu znašali 117 milijonov, ob 48-urnem pa dosegli celo vrtoglavih milijardo 390 milijonov evrov. V teh izračunih tiči tudi razlog, je dejal dr. Križanič, da so se države zaradi nestabilnosti trga odločile za uvedbo posebnega mehanizma oziroma načina regulacije trga s to dobrino, pri katerem morajo tisti, ki želijo nastopati na trgu kot ponudniki električne energije poravnati neke vrste zavarovalnino za zagotavljanje dovolj velikih zmogljivosti ponudbe, s čimer se lahko dolgoročno prepreči nastop električnega mrka. Omenjeni mehanizem so poimenovali CRM, pojavlja pa se v več oblikah, in sicer predvsem zaradi prevelikih razlik med proizvodno in tržno ceno ter posledično nestabilnosti trga, ki ne zagotavlja zadostnih proizvodnih zmogljivosti. Tako so CRM v obliki strateških rezerv uvedle Finska, Norveška, Švedska in Rusija, v obliki plačila proizvodne zmogljivosti Čile, Argentina, Velika Britanija, Španija, Portugalska; Irska, Grčija in Italija, v obliki centraliziranega ali decentraliziranega trga proizvodnih zmogljivosti pa nekatere države v ZDA in Južni Ameriki. Belgija, Danska, Francija in Nemčija pa ga uvajajo v zadnjih letih. Glede na aktualne razmere na trgu, kjer noben nov proizvodni objekt več ne dosega tržnih cen, ki so se drastično znižale zaradi presežkov subvencionirane energije iz obnovljivih virov, bi bila uvedba podobnega mehanizma smiselna tudi v Sloveniji, je dejal dr. Križanič, stroške tega pa bi prvenstveno morali nositi veletrgovci z energijo, ki so doslej imeli tudi največ koristi od takšnih dogajanj na trgu. Gre pa tudi po njegovem mnenju za precej zapleten mehanizem, za katerega osnovne nastavke sicer že mamo v novem energetskem zakonu, a je treba precej vprašanj še dodelati in doreči. Kot je poudaril, pa je ob tem nujna tudi širša multidisciplinarna analiza, ki bi tudi pokazala, v kakšni obliki je smiselno ta mehanizem uvesti pri nas in tudi kdo naj bi bili njegovi upravičenci.

SDE primerjalno analizo razposlal vsem pristojnim ustanovam

Predsednik SDE Branko Sevčnikar je povedal, da so ugotovitve omenjene analize poslali tudi vsem pristojnim ustanovam in izrazil upanje, da bo kmalu prišlo tudi do ustrezne odločitve. Je pa ob tem opozoril, da večina sedanjih težav v proizvodnem delu slovenske elektroenergetike izhaja tudi iz pomanjkanja ustrezne razvojne strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, po kateri poti in s katerimi viri naj bi Slovenija šla v prihodnje. V SDE smo se za omenjeno analizo odločili, je dejal Branko Sevčnikar, ker menimo, da ima tudi Slovenija še vzvode za ohranitev energetike v dobri kondiciji in posledično tudi za ohranitev delovnih mest, in to ne nazadnje tudi na energetski lokaciji v Trbovljah. Seveda končne odločitve niso v naših rokah, lahko pa na možne probleme in rešitve vsaj opozarjamo, čeprav bi moralo biti oziroma je naročanje takšnih študij v pristojnosti drugih, je še povedal Branko Sevčnikar.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)