Članki

Na spodnji Savi vsak dan večja izguba!

Datum: 29. 7. 2011 Besedilo: Miro Jakomin

Odbor za HE na spodnji Savi opozarja, da se zamude pri gradnji spodnjesavske verige HE povečujejo iz dneva v dan.

Na spodnji Savi vsak dan večja izguba!

Odgovornost za tako stanje člani odbora pripisujejo vladnemu pooblaščencu za gradnjo verige HE na spodnji Savi iz MOP. Kot opozarjajo, sta pripravi DPN za HE Brežice in HE Mokrice v zamudi več kakor leto in pol, gradnja akumulacijskega bazena pri HE Krško pa zaradi nepravočasne zagotovitve denarja s strani MOP zaostaja več kakor eno leto. Kot kaže, bo zaradi teh zamud nastala večmilijonska škoda, Posavje pa še naprej ostaja poplavno ogroženo.  

V Posavju je zaradi omenjenih zamud med najbolj razočaranimi ljudmi gotovo Niko Galeša, predsednik Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Že ves čas svojega mandata - od leta 1998 - si namreč s sodelavci intenzivno prizadeva, da bi odgovorni predstavniki države dojeli energetske, protipoplavne in druge vidike, ki se pojavljajo pri gradnji verige HE na spodnji Savi. Z njim smo se julija v Brežicah pogovarjali o nekaterih najbolj aktualnih težavah, povezanih z gradnjo HE na spodnji Savi.  

Kakšen je vaš pogled na obnovljive vire energije in kako v tem kontekstu gledate na vlogo in pomen spodnjesavske verige HE?  

»Ko govorimo o izkoriščanju obnovljivih virov energije, je tu najprej obveza naše države do Evropske unije. Kot je znano, moramo do leta 2020 pridobiti 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov, kar je povezano tudi z načrtovanim zmanjševanjem emisij ogljikovega dioksida. Če pomislimo, da smo v Evropi ena najbolj vodnatih držav, bomo morali še marsikaj narediti, da bomo za energetsko izrabo bolj izrabili naše vodne zmogljivosti. Dejstvo je, da Sava sodi med energetsko najmanj izkoriščene slovenske reke. Ravno zato, da bi povečali izkoriščenost Save, je v pripravi koncesijska pogodba za srednjo Savo. Paradoksalna situacija je v tem, da imamo po eni strani neizkoriščeno vodno energijo, po drugi pa nam energije iz obnovljivih virov primanjkuje.«  

Na nedavni okrogli mizi mednarodne konference s področja energetike v Čatežu ste z drugimi sogovorniki opozorili, da se z nedokončanjem hidroelektrarn na spodnji Savi državi povzroča velika gospodarska škoda. Kje se trenutno najbolj zatika?    

»Tako po zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, kakor tudi po koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save bi morala biti veriga HE na spodnji Savi zgrajena do leta 2015. Povedano bolj točno: najprej je bilo rečeno, da mora biti ta cilj uresničen do leta 2018, potem pa do leta 2015. No, in tak sklep, da bi končali verigo hidroelektrarn do leta 2015, vključno z zgraditvijo HE Mokrice kot zadnje HE v verigi, je sprejela tudi vlada leta 2006. Potem pa so se zadeve začele zapletati na Ministrstvu za okolje in prostor. Ker MOP ni pravočasno zagotovilo finančnih sredstev, smo sedaj z gradnjo akumulacijskega bazena pri HE Krško v zamudi približno leto in pol.«  

Kot ste opozorili na julijski seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi v Krškem, sta tudi pripravi državnega prostorskega načrta za HE Brežice in HE Mokrice v zamudi več kakor leto in pol. Zakaj je nastala tako velika zamuda? Kakšne so oziroma še bodo posledice?  

»Državni prostorski načrt za HE Blanca smo pripravili v dveh letih in pol, za HE Krško v letu in pol, za HE Brežice pa se zadeve zapletajo že od leta 2006, ko smo začeli njegovo izdelavo. Na Ministrstvu za okolje in prostor so namreč v času gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi začeli z umeščanjem nature 2000 v ta prostor. Zaradi omejevanja gradnje hidroelektrarn je nazadnje pod vprašaj postavljena celo HE Mokrice, kot zadnja elektrarna v spodnjesavski verigi. Tako je tudi priprava državnega prostorskega načrta za HE Mokrice, ki je v izdelavi od leta 2007, sedaj v zamudi že več kakor leto in pol. Posledično je zaradi tega celotna gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi v zamudi že več let. Pri tem ugotavljamo, da gre za kršitev zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save ter določil koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Ne nazadnje gre tudi za kršitev sklepa Vlade RS, po katerem bi morala biti veriga hidroelektrarn na spodnji Savi končana do junija 2015, in sicer z zgraditvijo HE Mokrice kot zadnje v verigi. Glede na izpad električne energije, ker bomo pač pozneje začeli s proizvodnjo, ocenjujemo, da bo povzročena škoda znašala med šest in osem milijonov evrov. Na srečo, gradnja HE Krško poteka normalno vsaj po energetski plati. To pomeni, da bo energetski objekt zgrajen prej in bo žal moral počakati na zgraditev akumulacijskega bazena.«  

Kaj predlagate v vašem odboru, da bi se zadeva premaknila v pravo smer?  

»Država se mora odločiti, ali bo ščitila ljudi, ki bivajo ob reki Savi, ali podvodni živelj. V odboru smo prepričani, da je treba zaščiti oboje, vendar v določeni smeri. Vsekakor je treba poiskati omilitvene ukrepe, ki bodo omogočili poglabljanje struge reke Save, gradnjo HE Mokrice in protipoplavno zaščito tamkajšnjih prebivalcev. Že zdavnaj smo predlagali, da naj Zavod za varstvo narave išče naturo na drugih območjih, ne na območju, kjer hidroelektrarne gradimo že od leta 2002. Taka območja so gotovo na pritokih Save, kot so Savinja, Krka in zgornji pritoki. Na jasnem si moramo biti, da takega življa, kot je nekoč bil v Savi, ne bo več, temveč se razmere spreminjajo.«  

V čem je ključen problem, ki ga imate z Ministrstvom za okolje in prostor?  

»Govoriti na splošno, da je MOP zanič, je napačno. Strokovne službe MOP-a delajo dobro in z njimi dobro sodelujemo, še zlasti z Barbaro Avčin Tržan, ki vodi direktorat za okolje. Res je, da se je zadeva ustavila pri njej, vendar gre za take odločitve, ki jih sama gotovo ne more sprejeti. Težave so v vodstvu MOP, konkretno v komuniciranju z ministrom Rokom Žarničem. Čeprav ga redno obveščamo o problematiki, ki se pojavlja pri gradnji HE na spodnji Savi in si v našem odboru že dalj časa prizadevamo, da bi se srečali z njim, za zdaj še ni prišlo do nujnega razgovora, na katerem bi mu radi predstavili naš predlog. Menimo, da gre v tem ministrstvu za problem odločanja, kar zelo negativno vpliva na nadaljnji potek pri uresničevanju projekta za gradnjo verige HE na spodnji Savi. Ob tem bi rad še omenil, da na srečo zelo dobro sodelujemo z vodstvom direktorata za energijo, ki je naklonjeno pozitivnemu reševanju te problematike.«   

Kako pri tem projektu sodelujete z Energetsko zbornico Slovenije?  

»Menim, da Energetska zbornica Slovenije ni najbolj dejavna. Njeno poslanstvo bi moralo biti tudi v tem, da kar najbolj podpira prizadevanja za gradnjo energetskih objektov na področju obnovljivih virov energije. K temu cilju pa bi več morala prispevati tudi Gospodarska zbornica Slovenije, saj vendar pri gradnji verige HE na spodnji Savi prek številnih podjetij sodeluje pretežni del slovenskega gospodarstva.«  

Kakšen je pogled vašega odbora na javno-zasebno partnerstvo, ki bi lahko pri tem projektu prišlo v poštev?   

»V odboru smo že večkrat poudarili, da podpiramo tudi javno-zasebno partnerstvo. Pravzaprav smo za katero koli vrsto financiranja, ki bi omogočila dokončanje projekta na spodnji Savi, če že država nima denarja. Nikakor pa nismo za to, da bi zaradi pomanjkanja sredstev zastala nadaljnja gradnja verige hidroelektrarn, ker bo v tem primeru nastala bistveno večja škoda. Tudi ne smemo pozabiti, da bomo jutri Bruslju plačevali velike kazni, če nam ne bo uspelo zagotoviti dogovorjenih količin energije iz obnovljivih virov.«  

Kaj menite o možnostih, ki jih zagotavlja subvencioniranje?    

»Menim, da so subvencije svojevrsten problem.Treba je biti zelo natančen pri iskanju odgovorov na bistvena vprašanja - kdaj, kje in zakaj subvencije. Kajti subvencije v veliki meri zavirajo nadaljnji razvoj in v nekem smislu tistim, ki so jim podeljene, dajejo potuho. Od tega država velikokrat nima veliko koristi. Zato je treba takrat, ko se odločamo o tovrstni podpori, res temeljito premisliti o vseh vprašanjih. Ne vem, ali so subvencije na področju energetike res pravo gibalo, ki naj bi zagotovilo nadaljnji razvoj.«    

Predlagali ste, da se za dokončanje projekta na spodnji Savi izrabijo sredstva podnebnega sklada. Gre za ustrezno obliko financiranja?  

»Tako po zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, kakor tudi po koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save je predvideno, da se izgradnja državne vodne lokalne infrastrukture financira iz vodnega sklada. S tem je ta zadeva zakonsko sicer pokrita, vendar pa primanjkuje denarja za druge namene, predvsem za reševanje poplavne problematike v Sloveniji. Kot drugo pa bi omenil, da vodni sklad, tak, kot je sedaj, ne bo zagotavljal zgraditve državne vodne lokalne infrastrukture za HE Brežice in HE Mokrice. Zato smo predlagali, da se v ta namen izrabijo sredstva podnebnega sklada. Tako so poslanci Andrej Vizjak, Franc Bogovič, Matjaž Han in Breda Pečan junija letos v parlamentarni postopek vložili predlog novega zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Na podlagi tega zakona naj bi pravočasno zagotovili sredstva za nadaljnjo gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Osnutek tega zakona je ustrezen in realen. Bistvo je v tem, da se financiranje državne infrastrukture izpelje iz podnebnega sklada.«   

Kakšen je vaš pogled na osnutek Nacionalnega energetskega programa?  

»Osnutek NEP-a je vsekakor preobsežen in težko razumljiv, in to na vseh segmentih. V drugih evropskih državah so tovrstni dokumenti precej krajši. Težava je tudi, da NEP predvideva prevelike milijarde investicij v energetiko, kar je nerealno. Bojimo se, da bodo tu najbolj prizadeti načrti za uvajanje obnovljivih virov energije. Menimo, da se je treba čim prej lotiti tudi gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Akumulacijska bazena pri HE Brežice in HE Mokrice sta namreč predvidena kot izravnalna bazena za celotno Savo, tako za spodnjo kot srednjo. Zato je razmišljanje, da sedaj ne bi gradili HE Mokrice, povsem nerealno. Kot že rečeno, bo treba poiskati omilitvene ukrepe, na podlagi katerih bo mogoča tudi zgraditev HE Mokrice. Jasno je, da bomo z zgraditvijo HE Brežice protipoplavno zaščitili občino Krško, občino Brežice pa bomo lahko protipoplavno zaščitili šele z zgraditvijo HE Mokrice. To dvoje je namreč neločljivo povezano.«   I

In kaj trenutno pričakujete od MOP oziroma vlade?  

»Vsekakor ustrezen odziv. Po seji Odbora za HE na spodnji Savi, ki je 4. julija potekala v Krškem, smo namreč skupaj s predsednikom Sveta regije Posavja na predsednika Vlade RS naslovili dopis. V njem smo ga seznanili z ugotovitvami in sklepi zadnje seje odbora ter mu predlagali takojšen pogovor v ožji sestavi, na katerem bi mu predstavili naš predlog za hitrejše in bolj uspešno reševanje problematike pri nadaljnji gradnji HE na spodnji Savi.«  

Miro Jakomin

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 2)