Članki

Načrti finančnega in poslovnega prestrukturiranja izdelani

Datum: 12. 3. 2015 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z mag. Ludvikom Golobom, direktorjem Premogovnika Velenje

Načrti finančnega in poslovnega prestrukturiranja izdelani

Premogovnik Velenje (PV) se je lani znašel v precejšnjih likvidnostnih težavah, letos pa so po več mesecih spet dosegli višjo realizacijo od načrtovane. Probleme imajo tudi pri izkopavanju premoga. O tem, kako jih rešujejo in o drugih aktivnostih, ki potekajo v PV, smo se pogovarjali z direktorjem mag. Ludvikom Golobom.

 

Premogovnik Velenje se je znašel v precejšnjih likvidnostnih težavah. Kako jih premagujete, kakšna so poslovna pričakovanja za letos?

Izpad proizvodnje zaradi zahtevnih geomehanskih razmer v lanskem letu je precej vplival na poslabšanje likvidnostne situacije. Po letu 2011, ko smo začeli odpirati novi odkopni polji v jamah Preloge in Pesje, so se začeli pojavljati nepredvideni dogodki, kot so povečane deformacije jamskih objektov in stebrni udari. Samo zaradi stebrnega udara v jami Preloge sredi oktobra 2013 je bilo uničenih 300 metrov jamskih objektov, ki jih je bilo treba obnoviti. Zaradi podobnih dogodkov se je obseg obnov, tako imenovanih pretesarb, po letu 2011 povečal za več kot 300 odstotkov. Kot sem že prej omenil, je bilo leto 2014 s tega vidika izjemno težko in naporno.

Tudi leto 2015 bo zahtevno. Narediti moramo več kot 6 kilometrov novih jamskih prog. Prvo polovico leta bomo imeli neugodno odkopno fronto, ki ne omogoča visoke produktivnosti, vendar moramo zaradi koncepta odkopavanja odkopati tudi to. To narekuje dodatne sanacije jamskih objektov, prestavljanje ali popravilo odvozov, cevovodov, energetskih vodov … Vse to seveda povečuje stroške proizvodnje. V drugi polovici leta računamo na izboljšanje odkopne fronte in s tem višjo proizvodnjo ter izpolnitev letnega delovnega načrta.

Z veseljem pa že zdaj ugotavljamo, da sta bila prvi in drugi mesec letošnjega leta za Premogovnik Velenje dobra, saj smo po več mesecih spet dosegli višjo realizacijo od načrtovane. Nadejamo se, da bo problem zagotavljanja planiranih količin po aprilu, ko bomo vzpostavili nov odkop v jami Pesje, manjši.

 

Kako potekajo ukrepi za finančno in poslovno prestrukturiranje družb v Skupini PV? Se že kažejo kakšni pozitivni učinki oziroma kdaj jih lahko pričakujemo?

Družbe v Skupini Premogovnik Velenje imajo izdelane in potrjene Načrte finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki so podlaga za prestrukturiranje Skupine. Posamezne aktivnosti so opredeljene in spremljane z nosilci in roki v okviru akcijskega načrta za izvedbo prestrukturiranja. Le-to zajema štiri skupine ukrepov: stroškovno racionalizacijo, poslovno prestrukturiranje, finančno prestrukturiranje in dezinvestiranje. Izvedba teh ukrepov bo omogočila dolgoročno vzdržnost poslovanja. V okviru stroškovne racionalizacije se izvaja optimizacija stroškov materiala, storitev, dela ter drugih odhodkov. Osnova za načrtovano znižanje mase stroškov dela je podpisan socialni sporazum. Poslovno prestrukturiranje zajema osredotočanje na osnovno dejavnost izkopa premoga, odprodajo naložb in ukinitev dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo. Finančno prestrukturiranje zajema dogovor z bankami o refinanciranju kreditov, ki bodo prilagojeni denarnemu toku skupine v obdobju, ki ga pokriva Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja. V okviru dezinvestiranja se izvajajo aktivnosti odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja v obliki nepremičnin.

 

Uprava in sindikat sta s podpisom Socialnega sporazuma dosegla soglasje o potrebnih ukrepih in podpisala tudi anekse k podjetniški kolektivni pogodbi, s katerimi so zaposleni posredno potrdili, da so pripravljeni tvorno sodelovati pri sanaciji razmer. Kako ocenjujete pomen tega sporazuma? Kaj bo po izteku tega dogovora?

Uprava Premogovnika Velenje si je v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja v zadnjem obdobju zadala zelo smele načrte, ki jih je tudi že začela izvajati. Eden temeljnih ciljev je bil podpis socialnega sporazuma s socialnimi partnerji, ki je ena od ključnih podlag za normalizacijo delovanja Premogovnika Velenje. Učinki prihrankov z naslova socialnega sporazuma so izjemnega pomena, kar bo pozitivno vplivalo tudi na urejanje odnosov do različnih deležnikov, kot so kreditodajalci, lastniki in drugi upniki v procesih finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Za doseganje stabilnega poslovanja v letu 2015 so poleg doseganja proizvodnje nujni še znižanje stroškov materiala, storitev in dela.

Podpis sporazuma je bil nujen za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje Premogovnika Velenje in naših hčerinskih družb, vendar kljub vsemu ostaja v prvi vrsti socialni, saj temelji predvsem na socialno uravnoteženem pristopu. Omogoča nam ohranitev delovnih mest in socialne varnosti za vse zaposlene, kar je izjemnega pomena. V nobenem primeru ne bomo odpuščali delavcev iz poslovnih razlogov, izjemoma le, če bo to v interesu delavca in delodajalca. Problem prezaposlenosti na posameznih delovnih mestih, ki je posledica reorganizacije procesov, bomo reševali s prerazporejanjem.

S podpisom sporazuma, s katerim se odrekamo delu plače, smo ponovno dokazali, da znamo v težkih trenutkih razmisliti preudarno, razumeti trenutno situacijo ter strniti vrste. Zavedamo se, da je kakršnokoli poseganje v plače zaposlenih boleče in vse prej kot prijetno, a verjemite, da bi bile posledice v primeru, če sporazuma ne bi dosegli, še precej večje in še bolj boleče. Socialni sporazum smo s socialnimi partnerji sklenili za obdobje med 1. 1.-31. 12. 2015 ter hkrati sprejeli zavezo, da bomo najkasneje do 18. decembra 2015 dogovorili in podpisali sporazum za prihodnje leto.

 

Kako je s projektom novega izvoznega jaška, ki naj bi zmanjšal stroške poslovanja? Kdaj lahko pričakujemo njegovo nadaljevanje in zakaj ste sploh ta projekt po dobrem napredovanju morali začasno zaustaviti?

Projekt »Racionalizacija glavnega odvoza« je predvidel izgradnjo novega izvoznega jaška na lokaciji deponije premoga, bližje odkopnim poljem in pomeni optimizacijo transporta premoga. Dela na projektu so se začela izvajati konec leta 2009, ko so bila izvedela raziskovalna dela na lokaciji novega izvoznega jaška, z operativnim izvajanjem pripravljalnih del pa smo začeli februarja 2011. Septembra 2012 smo začeli uradno globljenje jaška po rudarski metodi z uporabo visečih odrov. Zaradi zahtevnih pogojev poslovanja Premogovnika Velenje se je z januarjem 2014 upočasnila dinamika del pri izvajanju rudarsko-gradbenih del izgradnje jaška NOP II, marca 2014 pa so bila le-ta na objektu tudi ustavljena. Do 26. 5. 2014 so se na objektu izvajala samo nujna dela, da se je objekt pripravil na »mirovanje«. Trenutno poteka izdelava novelacije investicijskega programa in analiza alternativnih možnosti za končanje projekta, objekt je v mirovanju, izvajajo se samo dežurstva v skladu z rudarsko zakonodajo. Tehnične službe so proučile možnosti spremembe namembnosti izvoznega jaška NOP II in izdelale dokument »Idejna variantna obdelava uporabe jaška NOP II za namen izstopnega zračilnega jaška«, Priloga 7 NIP. V njem so zapisane tri možne rešitve, kako jašek NOP II priključiti na obstoječe jamske objekte in ga uporabiti kot izstopni zračilni jašek.

 

Obstaja tveganje, da pri TEŠ 6 ne bo dosežena načrtovana cena premoga. Ta je že zdaj višja od cene, ki ste jo v TEŠ in Premogovniku Velenje obljubili ob odobritvi poroštev (2,25 evra). V novem investicijskem programu znaša 2,75 evra na gigadžul. Kako to komentirate oziroma se vam zdi, da so bila izhodišča glede cene premoga pri projektu 6 ustrezno postavljena? Kakšna bi bila tista cena, ki bi vam zagotovila dolgoročno preživetje?

Cena premoga 2,95 EUR/GJ je bila določena v aneksu tripartitnega sporazuma številka 2 o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med Premogovnikom Velenje, Holdingom Slovenske elektrarne in Termoelektrarno Šoštanj, ki je bil podpisan 17. julija 2014, in je veljala do konca leta 2014. Prodaja premoga na trgu je odvisna od konkurenčne cene energenta in je stvar vseh treh pogodbenih partnerjev (HSE, TEŠ in PV). Trenutna situacija na energetskem trgu, ko so cene električne energije nizke, se premoga po višji ceni ne da prodati. V Načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja PV je določena cena 2,75 EUR/GJ.

 

Kako je z vašimi posli v tujini, kjer so bili nekateri dobri obeti? Kako je z nadaljnjo prodajo vašega znanja po svetu?

Premogovnik Velenje je še vedno aktiven na tujem trgu. Ustanovili smo joint-venture v Singapurju, da bi širili tehnologijo in našo odkopno metodo. Žal je od takrat cena premoga na svetovnem trgu močno padla in s tem tudi zanimanje na Pacifiku, še vedno pa smo prisotni v JV regiji. V Bosni smo rudniku Mramor pred kratkim prodali šest sekcij obnovljenega podporja, prijavljamo se tudi na tamkajšnje razpise. V Srbiji se prijavljamo na razpis za prodajo dveh napredovalnih strojev, čeprav je nekaj težav zaradi embarga, ker jekleni del napredovalnega stroja izdelujejo Rusi. V Makedoniji je razpis za drugi del projekta za odprtje rudnika Živojno, ki ga vodi Elem, makedonski elektro koncern. V Črni gori sodelujemo pri ponovnem odpiranju rudnika Berane ter pri rudniku Plevlja. S Slovaki še vedno sodelujemo pri uvedbi naše tehnologije, metode in usposabljanju njihovih delavcev.

 

Vladimir Habjan

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (1)