Članki

Energetika in okolje 15  

Datum: 16. 4. 2015 Besedilo: Brane Janjič

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekal forum o trendih trajnosti v energetiki, ki je že peto tovrstno strokovno srečanje.

Energetika in okolje 15

Na strokovnem forumu so se srečali strokovnjaki energetskih družb, energetiki, okoljski strokovnjaki in odločevalci, ki se posvečajo ključnim priložnostim obnovljivih virov energije in trajnostne energetske prihodnosti. Letos se je foruma udeležilo 15 govorcev.
»Energetika je ena ključnih panog gospodarstva, ki s trajnostnimi rešitvami doživljajo preobrat. Kako se bomo preobrata v energetiki, ki zahteva sveže interdisciplinarno soustvarjanje, lotili v Sloveniji?« je udeležence na začetku izzvala Mojca Černelč Koprivnikar iz agencije Prosperia, ki je organizirala to strokovno srečanje.

Energetska učinkovitost prinaša nove priložnosti

Kot je v uvodnem nagovoru dejala Barbara Radovan (Direktorat za prostor, MOP), bomo z vidika okoljskih ciljev pomembno prispevali k zmanjšanju okoljskih vplivov skozi povečanje energetske učinkovitosti.
»Ukrepi v tej smeri so med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in doseganja zavezujočega deleža obnovljivih virov energije. Za gospodinjstva in porabnike je energetska učinkovitost ključna tudi za obvladovanje stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja v mestih, tudi v luči prilagajanja na podnebne spremembe. Priložnosti, ki jih lahko prinesejo vložki v energetsko sanacijo stavb ne smemo zapraviti s parcialnimi pristopi, ampak moramo iz energetske prenove narediti zgodbo o uspehu celovite prenove stavb, seveda tam, kjer bo to smiselno in mogoče,« je med drugim poudarila Barbara Radovan.
Ana Vidmar (MOP) je omenila, da je maja 2013 začela veljati uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (Uredba 347/2013/EU), ki se uporablja od 1. junija 2013. Cilj te uredbe sta pospeševanje izvajanja energetskih projektov in poenostavitev postopkov za pridobitev vseh dovoljenj za tiste projekte, ki jim je dodeljen status projekta skupnega interesa.
V skladu z Uredbo 347/2013/EU je bil izdelan tudi Priročnik o procesih dovoljevanja, katerega namen je sistematičen prikaz postopkov in korakov, ki jih je treba za posamezen energetski projekt skupnega interesa izvesti v skladu z nacionalnimi predpisi in evropsko Uredbo.
Dr. Peter Novak (Energotech) je dejal, da se je EU odločila za 40-odstotno zmanjšanje izpustov TGP do leta 2030 in za 80-odstotno zmanjšanje do leta 2050. Ker izpusti iz fosilnih goriv v skupnih izpustih pomenijo le 65 odstotkov vseh emisij, to posredno pomeni, da bo treba do leta 2050 zamenjati vsa fosilna goriva z obnovljivimi viri.

V EZ-1 je med cilji naveden tudi prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih tehnologij. O tem je dr. Novak omenil dokument COM(2015)80 final (sveženj za energetsko unijo), kjer je med drugim zapisano: »Če želimo doseči svoj cilj, moramo opustiti gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, gospodarstvo s centralizirano oskrbo z energijo na podlagi ponudbe, ki je odvisna od starih tehnologij in zastarelih poslovnih modelov.« V nadaljevanju je na kratko prestavil predlog sonaravnega energetskega koncepta Slovenije.

V pomoč uporabnikom tudi portal Trajnostna energija

Dejan Šošter (Borzen) je povedal, da je družba Borzen vzpostavila spletni portal Trajnostna energija, katerega osrednji cilj je postaviti informacijsko središče, stično točko za dostop do informacij glede URE in OVE v Sloveniji; integrirati vsebine, ki so glede URE in OVE dostopne na drugih slovenskih in deloma tujih spletnih straneh ter predstaviti nekatere dodatne informacije o OVE in URE.
Na portalu so na preprost in pregleden način na enem mestu zbrane kakovostne in strokovne informacije, ki bodo uporabnikom na eni strani pripomogle k učinkovitejši rabi energije, po drugi strani pa nadgradile njihovo poznavanje o obnovljivih virih energije in njihove uporabe. Na tem mestu so med drugim zbrane informacije o varčevanju z elektriko, pridobivanju elektrike s pomočjo obnovljivih virov energije, ključni ukrepi, nasveti, dobre prakse, novice s področja trajnostne energije.

Tudi e-mobilnost korak k večji energijski učinkovitosti

Željko Purgar (CO NOT) je med drugim dejal, da so z demonstracijskim projektom električne mobilnosti CONOT dokazali, da električno vozilo na tipični slovenski regionalni cesti v povprečju porabi na 100 kilometrov vožnje 17 kWh energije. Avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje pa od 60 do 70 kWh. Električni avtomobili so tako tudi za 75 odstotkov energetsko učinkovitejši. Tako lahko z zamenjavo klasičnega avtomobila z električnim povprečno slovensko gospodinjstvo takoj doseže skorajda tretjinski prihranek porabe energije. Ob tem se začenja uporabljati energent, ki ga v zadostnih količinah pridobivamo sami. Z uvajanjem električnih avtomobilov se veča tudi delež obnovljivih virov energije v prometu in pospešuje dekarbonizacija prometa.

BTC kot zgled dobre prakse

Tomaž Damjan (BTC) je povedal, da je pomemben segment družbe BTC, ki se izvaja v okviru energetskega stebra te družbe, trajnostni pristop upravljanja energije. Tovrstni pristopi upravljanja vsebujejo tudi investicijska in infrastrukturna vlaganja, potrebna za zmanjševanje porabe energije. Družba BTC je v zadnjih štirih letih v projekte energetske učinkovitosti vložila okoli 4,3 milijone evrov.
V okviru t. i. zelene ekonomije se je do zdaj v družbi BTC najbolj izoblikoval energetski steber. Projekt energetske učinkovitosti je pomemben v okviru dolgoročne strategije družbe. Ta že prinaša prihodke iz sončnih elektrarn, prav tako pa s svojo dejavnostjo vpliva na zmanjševanje porabe energije.
Električno energijo iz obnovljivih virov uspešno pridobivajo že tri njihove sončne elektrarne, ki lahko skupaj pridobijo do 2 milijona kWh zelene energije na leto. V letu 2014 so iz obnovljivih virov pridobili okoli 1,6 milijona kWh zelene energije, kar zadostuje za povprečno letno porabo 430 gospodinjstev.

Iz nahajališč v Prekmurju bi lahko pokrili desetino potreb po plinu

Miha Valentinčič (Geoenergo) je poudaril, da je petišovski plin vstopnica Slovenije do večje energetske neodvisnosti. Slovenija ima naravne vire, kar jasno kaže podatek, da proizvodnja ogljikovodikov pri nas poteka že od 40. let prejšnjega stoletja, do danes pa je bilo na območju Murske depresije izvrtanih že več kot 160 vrtin.
Čeprav je bila prva hidravlična stimulacija opravljena že leta 1956, se je v slovenski javnosti postopek hidravlične stimulacije peščenjakov začel enačiti s hidravličnim lomljenjem skrilavcev velikega obsega oziroma s tako imenovanim imenovanim frackingom v ZDA. Po besedah Valentinčiča je vsa skrb glede frackinga velikega obsega v severovzhodni Sloveniji neupravičena, saj se ta pri nas nikoli ni in se tudi ne bo izvajal.
Plin iz dveh novih vrtin Pg-10 in Pg-11a bi lahko začeli izkoriščati že prihodnje leto, kar bi imelo za Slovenijo številne pozitivne posledice. Pripomogel ne bo le k razvoju lokalnega gospodarstva in ohranjanju tako nujno potrebnih delovnih mest, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti države. Ocenjujejo, da bi lahko z začetno proizvodnjo iz obeh novih vrtin pokrili okrog 10 odstotkov potreb države po plinu.

Ustanovitev Energetsko neodvisne skupnosti Gorenjske s Severno Primorsko na dobri poti

Božo Dukić (ZENS) je prestavil dosedanje aktivnosti Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije pri ustanavljanju Energetsko neodvisne skupnosti Gorenjska s Severno Primorsko. Pri pripravi projekta se nekoliko zgledujejo po naših severnih sosedih, pri Koroški zvezni deželi, ki je že prestopila prag energetske neodvisnosti. Projekta sta si podobna po vsebini in imata enake pravne temelje (Evropski predpisi o zmanjševanju rabe fosilnih energentov in povečanju rabe trajnih energetskih naravnih danosti ob sočasnem zmanjševanju toplogrednih izpustov).
Bistvena pa je razlika v ustanavljanju energetsko neodvisne skupnosti. Avstrijska Koroška je ena od njihovih zveznih dežel, kjer je ves postopek prehoda v energetsko neodvisno regijo stekel s pomočjo sklepov deželne vlade v Celovcu. Pri nas se po Dukićevih besedah politiki žal ni uspelo dogovoriti o regionalni delitvi Slovenije in moramo »preskočiti to oviro«, zato so se odločili za ustanovitev Energetsko neodvisne skupnosti občin na območju statističnih regij Gorenjske in Severne Primorske.

Avstrijska Koroška odločno po poti energetske neodvisnosti

Dr. Štefan Merkač (Amt der Kärntner) je povedal, da so soglasni sklepi deželne vlade avstrijske Koroške in koroškega deželnega zbora (deželni parlament) v letu 2014 podlaga za ukrepe na poti k neodvisnosti od fosilnih in jedrskih virov energije na Koroškem. Vzporedno se uresničujejo ukrepi za doseganje ciljev neodvisnosti pri pridobivanju električnega toka in ogrevanja stavb do leta 2025 in na področju mobilnosti do leta 2035.
Zato sta po Merkačevih besedah potrebna dobra informacija in izobraževanje vseh potencialnih akterjev glede pridobivanja in uporabe energije. Multiplikatorji v izobraževalnih ustanovah, gospodinjstvih, podjetjih in industriji skrbijo za širjenje strokovnih informacij. Koordinira jih skupina dvanajstih ljudi, ki so v službi deželne vlade.

Pri oblikovanju energetskega koncepta ključna jasna opredelitev ciljev

Ob koncu konference je potekala še okrogla miza z naslovom Koncept trajnostne prihodnosti za slovensko energetiko, na kateri so sodelujoči predstavili svoje poglede na izzive, ki jih prinaša proces oblikovanja novega energetskega koncepta Slovenije. Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar   je uvodma poudaril, da energetika skupaj s preostalo infrastrukturo, naravnimi viri, akumuliranim znanjem in ljudmi stoji v temelju vsake zdrave družbe in gospodarstva. Zato je pri dolgoročnem razvoju energetskega sektorja nujno hkrati upoštevati vsa načela trajnosti v obliki zanesljivosti oskrbe, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti. Zato bodo tudi cilji Energetskega koncepta Slovenije do leta 2035 in 2055 neločljivo povezani s temi načeli.
Po besedah Levičarja je za prepoznavanje izzivov in priložnosti v energetiki najprej potreben celosten pogled na vse sektorje. Največji izzivi energetike se danes kažejo tam, kjer imamo največjo rabo in hkrati tudi največjo odvisnost od uvoza. Slovenija je močno odvisna od tujih energentov. Tako na letni ravni uvozimo za približno dve milijardi evrov energentov, kar je sedem odstotkov bruto domačega proizvoda. Zmanjšanje energetske odvisnosti in nadomeščanje fosilnih virov z alternativnimi je lahko cilj, ki nam izboljša parametre zanesljivosti oskrbe, zmanjša izpuste TGP in zagotovi večjo energetsko učinkovitost.
»Pri strateškem premisleku je nujno, da razmišljamo s svojo glavo in da gradimo na svojih prednostih in dobrih izkušnjah. Menim, da Slovenija lahko izbere in tudi mora izbrati lastno pot. Pot, ki je v našem interesu. Ko to naredimo, se je treba samo še držati začrtane smeri,« je med drugim še poudaril Levičar.
Tomislav Tkalec iz društva za sonaravni razvoj Focus pa je uvodoma dejal, da je nujno, da pri pripravi koncepta sodeluje širši krog javnosti in se upošteva vse ključne vidike, ne samo ekonomskega, ampak tudi okoljskega in širše družbenega. Kot je poudaril, v svetu nastajajo novi energetski koncepti, ki se poslavljajo od fosilnih goriv in jedrske energije in usmerjajo k obnovljivim virom in temu bi morala slediti tudi Slovenija, ki bi si morala kot končni cilj zadati popoln prehod na obnovljive vire do srede stoletja. Ob tem je še izpostavil, da je veliko možnosti še zlasti na področju učinkovite rabe energije, kjer je tudi največ poslovnih priložnosti za domačo industrijo.
Direktor Gen energije Martin Novšak je v nadaljevanju poudaril, da mora nastajajoči energetski koncept vsekakor slediti trajnostim načelom, pri čemer se mora Slovenija dolgoročno opreti na nizkoogljične vire, ki jih ima na voljo – to pa so jedrska energija,ki ima veliko elementov trajnosti tako glede porabe materiala kot prostora, voda in biomasa ter tudi bogato znanje. Če bomo upoštevali te dejavnike, je dejal Novšak, bomo zagotovo dobili dober energetski koncept.
Podobnega menja je bil tudi mag. Krešimir Bakič iz Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED, ki je uvodoma dejal, da obstoječi energetski sistem sloni na odločitvah iz sedemdesetih let, ko se je Slovenija srečevala z velikim pomanjkanjem električne energije. Ob tem je izpostavil, da bi morali ob snovanju novega energetskega koncepta upoštevati različna tveganja in temu primerno razdelati več scenarijev, ki bi nato pripeljali do uresničitve zastavljenih ciljev. Kot je dejal, se pri postavljanju globalnih ciljev velikokrat pozablja na dejanske možnosti in dejstva, na pomen omrežja in uvajanje novih tehnologij, ki so edino zagotovilo, da bo mogoče nekatere cilje tudi res uresničiti. Zato bi po njegovem morali v prihodnje tudi na energetskem področju več pozornosti nameniti tudi razvoj in raziskavam. Vsekakor pa je tudi po njegovem mnenju za Slovenijo še velika neizrabljena priložnost vodna energija, kjer trenutno izrabljamo le polovico dejanskih tehničnih zmogljivosti.
Da imamo dovolj lastnega znanja in ni potrebe, da kopiramo druge, je bil mnenja tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič,ki je dejal, da bi za izoblikovanje dobrega energetskega koncepta morali izoblikovati širšo strokovno skupino, ki bi postavila ključne cilje in opredelila poti, kako do njih potem tudi priti. V prihodnje bo po njegovem mnenju teža predvsem na manjših energetskih projektih povezanih z samooskrbo, pri čemer prehoda v nizkoogljično družbo brez pomoči jedrske energije ne bo mogoče zagotoviti. Trenutne razprave v energetiki, je sklenil Andrej Ribič, so povsem napačne, saj se ukvarjamo s tem, kdo bo lastnik omrežja in reorganizacijami, namesto s ključnimi vsebinami. 
Zanimiva je bila tudi predstavitev Blanke Bartol iz ministrstva za okolje, ki je dejala ,da tudi sami pripravljajo prenovo pomembnega dokumenta, in sicer Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki se v veliki meri navezuje tudi na energetsko področje. Kot je poudarila, je politika s področja energetske oskrbe ena tistih, ki sicer ureja nekatera področja na specifičen način, je pa hkrati vpeta tudi v druga področja in mora biti z njimi usklajena ter slediti neke splošne trende na ravni države.
Ob koncu razprave je Danijel Levičar znova poudaril, da je namen priprave novega energetskega koncepta dobiti dokument, ki bo podal poglavitne cilje in so delno že določeni tudi z evropsko zakonodajo in danimi zavezami. Uresničitev teh pa mora vsekakor temeljiti na izpolnitvi vseh ključnih kriterijev – okoljski sprejemljivosti, zanesljivosti oskrbe in zagotavljanja konkurenčnosti.

Miro Jakomin, Brane Janjić


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 3,5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (1)