Članki

Plin ostaja v energetski mešanici

Datum: 14. 5. 2015 Besedilo: Brane Janjič

Iz potencialnih nahajališč v Petišovcih oziroma v severovzhodni Sloveniji bi lahko pokrili desetino vseh potreb po zemeljskem plinu.

Plin ostaja v energetski mešanici

Izraba ogljikovodikov z območja nekdanjega Panonskega morja sega že v konec 18. stoletja, pri čemer so bile in so še sosednje države veliko uspešnejše od Slovenije. Zadnja študija o možnosti pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem na območju Petišovcev iz leta 2013 kaže, da bi lahko na ta način pridobili kakšnih 10 milijard m3 plina,  s čimer bi lahko pokrili desetino vseh potreb. Gre pa pri tem za prve ocene, pri čemer bo njihovo potrditev mogoče izpeljati šele po začetku izvajanja črpanja iz sicer obetavnih vrtin.
Kot so poudarili na današnjem posvetu plinski en.forum, v zvezi z možnostmi črpanja plina v SV Sloveniji kroži precej neresnic in neustreznih primerjav, saj gre v slovenskem primeru za povsem drugačno, manj agresivno tehnologijo in tudi drugačno geološko sestavo tal (peščenjak), kot pri pridobivanju plina iz skrilavcev v ZDA ali drugod po Evropi. Kot je še bilo rečeno, gre za metodo, ki so jo pri pridobivanju plina na območju Petišovcev uporabljali že v preteklosti in je v skladu z vsemi okoljskimi in drugimi zahtevami, pri čemer je slovenska zakonodaja na tem področju celo precej strožja od Evropske.

Doslej v raziskave novih vrtin vloženo že 40 milijonov evrov

Slovenija danes pridobiva plin v Prekmurju iz 20 vrtin, pri čemer je še vedno plinsko najbogatejša prva vrtina, ki je bila izdelana v 70 letih. Podjetja Geoenergo in Petrol s partnerji so v raziskovanje novih vrtin doslej vložili že 40 milijonov evrov, pri čemer so rezultati iz dveh vrtin precej spodbudni in bi lahko z pridobljenimi količinami iz njih pokrili do deset odstotkov domačih potreb. Po zagotovilih Mihe Valentičiča je projekt pripravljen do te faze, da bi lahko s črpanjem začeli že prihodnje leto, zapleta pa se s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja za postavitev potrebne plinske postaje. Raziskave so sicer pokazale, da je plin iz teh nahajališč zelo kakovosten in z majhno vsebnostjo CO2,    o bolj konkretnih količinah, pa mogoče govoriti šele po začetku izvajanja prve faze oziroma po kakšne pol leta po začetku črpanja iz plinonosnih območij. Po besedah Mihe Valentinčiča gre sicer za pomembnem projekt, ki bi regiji omogočil ohranitev petrokemične industrije in zagotovil tudi nekaj novih delovnih mest.

Plin ostaja kot prehodni energent v nizkoogljično družbo

Da je omenjeni projekt zanimiv, je v nadaljevanju potrdil tudi direktor direktorata za energijo Danijel Levičar, ki je dejal, da nadaljnja izraba plina v Sloveniji sledi osnovnim smernicam novega energetskega koncepta, saj bi se z domačim plinom povečala energetska neodvisnost, hkrati pa je plin sprejemljiv tudi v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov CO2 in postopen prehod v nizkoogljično družbo do leta 2055. Kot je dejal, ministrstvo za infrastrukturo tako podpira ta projekt, bo pa treba pred njegovim zagonom odgovoriti tudi na nekatere okoljevarstvene zahteve, ki so v pristojnosti drugega ministrstva. Da je treba pridobivanje domačega plina osvetliti z več vidikov, je bil mnenja tudi dr. Franc Žlahtič iz Plinovodov, ki je poudaril, da gre pri tem tudi za ekonomsko vprašanje oziroma za vprašanje konkurenčnosti, saj v trenutku, ko domači plin vstopi v omrežje postane podvržen tržnim zakonitostim. Ob tem je izpostavil, da bi zato kazalo razmišljati tudi o razvoju na plin navezane industrije, ki bi lahko pomenila neko dodano vrednost.
Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan pa je opozorila, da je v evropskih razpravah plin v preteklosti bil izpostavljen kot pomemben energent v prehodu v nizkoogljično družbo in kot ključen fosilen vir tranzicije, a gre danes Evropa po nekoliko drugačni poti. Ob tem je poudarila, da se moramo zavedati, da Slovenija ni nek samostojen energetski otok, ampak del Evrope ter, da bo prihodnost plina odvisna tudi od nadaljnje politike povečevanja energetske neodvisnosti, pa tudi razvoja novih tehnologij, zlasti tistih povezanih z zajemanjem in skladiščenjem CO2. Brez teh bo po njenih besedah plin ostal zgolj v funkciji rezerve za obnovljive vire energije.
V nadaljevanju je bilo izpostavljenih še vrsta zanimivih vprašanj, kot denimo glede aktualnih tržnih cen, projektu graditve plinskega terminala na Krku in gradnje skladišč za rezerve. Glede konkretnega projekta v Petišovcih pa je bila še najbolj pomenljiva ugotovitev Franka Nemca iz Agencije za prestrukturiranje energetike, ki je dejal, da gre v tem primeru predvsem za gospodarski in ne toliko energetski projekt, da je zato treba upoštevati vse njegove prednosti in slabosti ter, da je nesprejemljivo, da investitorji na konkretne odločitve in odobritve pri takšnih in podobnih projektih čakajo tudi več let.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)