Članki

Kaj, če ne bo sklenjena celotna veriga HE na Savi?

Datum: 29. 5. 2015 Besedilo: Miro Jakomin

To bi za seboj potegnilo več neugodnih družbeno-ekonomskih posledic, na katere opozarjajo v družbi Savske elektrarne Ljubljana.

Kaj, če ne bo sklenjena celotna veriga HE na Savi?

Predlog širitve Natura 2000 na več kot polovico koncesijskega območja za hidroenergetsko izrabo srednje Save odpira problematiko, na katero je treba čim prej poiskati ustrezne odgovore.  

Družba SEL je družbenik tako družbe SRESA (Srednjesavske elektrarne d.o.o.) kot tudi družbe HESS (Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o.), saj je njen strateški oziroma razvojni cilj vzpostaviti sklenjeno verigo hidroelektrarn in gospodarno izkoriščati vodni potencial porečja celotne Save.  

Kot je povedal direktor SEL Drago Polak, imamo v Sloveniji že sedaj od vseh držav članic EU največji delež (37,9%) ozemlja zaščitenega z Naturo 2000, kar pa investitorje predvsem infrastrukturnih projektov postavlja pred težko nalogo, kako na ekonomsko vzdržen način sploh umestiti objekte v prostor  z izvedbo vseh potrebnih omilitvenih in izravnalnih ukrepov.  

Nadalje je omenil, da je Vlada RS za hidroelektrarne na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save v svojem sklepu (marec 2014) naložila vsem pristojnim ministrstvom in njihovim strokovnim službam, ki sodelujejo pri pripravi državnih prostorskih načrtov za umeščanje HE na območju srednje Save v prostor, da gradiva obravnavajo prednostno. Po tem sklepu nemudoma aktivno pristopijo k iskanju optimalnih rešitev, ki bodo omogočile čim večji izkoristek energetske izrabe vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije. S tem si prizadevajo, da bi dosegle nacionalni cilj za delež energije iz OVE v končni porabi energije v letu 2020 ob sočasnem zagotavljanju biotske raznovrstnosti, ki jo varuje evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000.  

Vprašljivo kakršnokoli vlaganje v projekt HE na srednji Savi  

»Trenutno pomeni velik zastoj v izvajanju projekta negotovost, ali bo možno podpisati koncesijsko pogodbo za celoten predviden obseg (sklenjena veriga HE), kakor ga predvideva Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na vodnem telesu reke Save od Ježice do Suhadola (Ur. list RS 121/04, 83/06, 76/11 in 20/13). Širitev območij Natura 2000 na dele srednje Save je namreč izpostavila vprašanje izgradnje sklenjene verige HE na srednji Savi in s tem tudi na spodnji Savi. Ob trenutnih cenah električne energije na evropskih trgih in zavezah, ki jih v predlogu  koncesijske pogodbe koncesionarju nalaga koncedent, je zato problematično in ekonomsko vprašljivo kakršnokoli vlaganje v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Predpogoj za uspešno izvedbo projekta HE na srednji Savi so namreč izenačeni pogoji s pogoji izgradnje HE na spodnji Savi in zagotovljena izgradnja vseh planiranih HE. Družbeniki družbe SRESA smo si skupno prizadevali, da se ta vprašanja razrešijo, vendar neuspešno, tako da prav iz tega razloga tudi še ni bila podpisana koncesijska pogodba,« je dejal Polak. 

Instalirana moč bi se zmanjšala za 126 MW  

Kaj je pokazala študija IREET in analiza o družbeno-ekonomskih posledicah, če celotna veriga hidroelektrarn ne bo sklenjena?  

»Iz izdelane študije Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji je razvidno, da bi se v primeru neizgrajenih vseh hidroelektraren od Medvod do Kresnic instalirana moč ob občutnem poslabšanju regulacijskih sposobnosti verige zmanjšala za 126 MW, proizvodnja električne energije iz tega obnovljivega vira pa bi bila manjša za 336 GWh letno. Analiza družbeno ekonomskih posledic nesklenjene verige je pokazala, da bi bilo v analiziranem obdobju za 420 milijonov manj vplačil DDV, 210 milijonov manj koncesijskih dajatev državi in lokalnim skupnostim in 40 milijonov evrov manj vodnih povračil. V obstoječe HE na srednji in spodnji Savi bo v tem primeru preinvestiranih 131 milijonov evrov, prihodki koncesionarja pa bodo nižji za 2,1 milijarde evrov. Opustitev 590 milijonov evrov vrednega projekta petih hidroelektrarn na srednji Savi bi pomenila tudi, da bi slovenska podjetja izgubila možnost zaslužka 531 milijonov evrov, občine na tem območju pa bi izgubile možnost razvoja rekreacijskih, športnih in drugih turističnih dejavnosti, kar posledično pomeni tudi manj zaslužka in delovnih mest, problematiko poglabljanja Save in potrebno varstvo voda pa bi bilo potrebno preložiti na druge projekte,« je povedal Polak.  

Za investicije v SEL namenjenih prek 6,4 milijona evrov   

V družbi SEL letos načrtujejo naložbe v višini 7 milijonov evrov. V  sprejetem poslovnem načrtu za leto 2015 je za investicije namenjenih prek 6,4 milijona evrov, pri čemer je skoraj polovica tega zneska namenjena vlaganjem v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Ostala sredstva pa bodo namenili obnovam opreme in gradbenih objektov obstoječih HE, temeljiti obnovi s povečanjem energetskih parametrov MHE Goričane ter začetku izgradnje nove MHE Borovlje na prodni pregradi Javornik.  

Poleg tega je Polak še pojasnil, da bodo del sredstev namenili tudi izdelavi idejnih zasnov, projektni dokumentaciji in pridobivanju potrebnih dovoljenj za nove MHE na Savi in njenih pretokih.

Miro Jakomin

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)