Članki

BSP Southpool je v regiji prepoznaven nosilec znanja

Datum: 28. 10. 2011 Besedilo: Brane Janjič

Slovenija ima po besedah direktorja BSP Southpoola Gorazda Ažmana, priložnost, da se po zaslugi bogatih dosedanjih izkušenj uveljavi kot nosilec znanja v regiji.

BSP Southpool je v regiji prepoznaven nosilec znanja

Poklici, povezani s trgovanjem z električno energijo, sodijo med najmlajše, saj so se začeli resneje razvijati šele z odpiranjem energetskega trga. Tako veliko izkušenj s to dejavnostjo nimajo tudi drugod po Evropi in na marsikaterem področju je bilo treba orati ledino. Kako uspešni smo na tem področju doma, kakšne so aktualne razmere na trgu in kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti, smo se tokrat pogovarjali z direktorjem regionalne borze BSP Southpool Gorazdom Ažmanom.

Kako ocenjujete aktualna dogajanja na energetskem trgu? Kateri so poglavitni dogodki, ki so nanje vplivali?

Za letos bo dogajanja na energetskem trgu zagotovo najbolj zaznamovala odločitev Nemčije, da se umakne iz jedrskega programa. Omenjena poteza se že odraža v cenah električne energije za naslednje leto, in sicer predvsem v obliki nekega dodatka na negotovost. Če gledamo na napovedi za leto 2013 ali 2014, pa ta negotovost še ni tako izrazita, iz česar je mogoče sklepati, da igralci na trgu še ne morejo natančno določiti, kaj naj bi pravzaprav ta odločitev prinesla. Na razmere na trgu bi znala podobno vplivati tudi morebitna odločitev Avstrije, da omeji uvoz jedrske energije. Vse te odločitve se bodo vsekakor odrazile tudi na slovenskem trgu, saj je naša navezanost na dogajanja na nemškem trgu izjemno velika, kar se je potrdilo tudi ob letošnjih pretresih.
Je slovenski trg glede na svojo velikost ali pravilneje majhnost sploh primerljiv z drugimi? Kje so poglavitne podobnosti in kje razlike?

Kar se tiče slovenskega trga in dogajanj na segmentu končnih odjemalcev, lahko vidimo, da je ta trg v zadnjih letih precej bolj živahen. Ne mogoče tako kot v nekaterih drugih državah, a hkrati tudi veliko bolj kot v nekaterih, kjer je trg navidezno že dolgo odprt. Slovenija je na tem področju nedvomno naredila velik korak in na tem trgu vsekakor obstaja zdrava konkurenca. Kar pa se tiče trga na debelo, je pomemben podatek, da se v Slovenijo vračajo tudi tuji trgovci, kar se odraža tudi v povečanju števila udeležencev na naši borzi. Tako na dnevnem trgu sodeluje že okrog dvajset trgovcev, kar je za takšen trg, kot je slovenski, lep uspeh. Še pred časom je bilo namreč teh akterjev manj kot deset.

Kakšna so srednjeročna pričakovanja glede gibanj cene električne energije? So mogoče opazni tudi določeni trendi po posameznih produktih?

Poleg že omenjene negotovosti glede jedrske opcije večjih presenečenj ni pričakovati. Na naši borzi sicer trgujemo le za dan vnaprej in tu je dinamika nekoliko večja kot na terminskih trgih, so pa tudi ta dogajanja nek kazalec gibanja cen. V povprečju so bile cene električne energije letos nekoliko nad nemškimi, in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnjem letu. Podrobnejše ocene je sicer težko dati, vsekakor pa bodo na dogajanja v Sloveniji velik vpliv imele cene na nemškem trgu.

Ali obseg poslov in trgovalnih količin na BSP Sothpool narašča ali upada? Koliko je trenutno sploh dejavnih udeležencev na slovenski in srbski borzi?

Letošnje leto bilo v znamenju povečanja trgovalnih količin, pri čemer je ključni element začetek izvajanja spajanja slovenskega in italijanskega trga. Za manjše trge ima namreč integracija z večjim trgom pozitiven vpliv in ta je bil celo nekoliko večji, kot smo pričakovali na začetku leta. Posledice tega dejanja se odražajo tudi v povečanem številu akterjev, pri čemer je bilo septembra na dnevnem trgu aktivnih 23 od skupno 31 registriranih članov naše borze.

Brane Janjić
Celoten pogovor z Gorazdom Ažmanom si lahko preberete v oktobrski številki revije Naš stik.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )