Članki

S konference NENE 2016

Datum: 6. 9. 2016 Besedilo: Mojca Drevenšek

Jedrska energija: pomen znanja in raziskav za prihodnjo oskrbo z energijo.

S konference NENE 2016

V Portorožu so včeraj popoldan odprli štiridnevno mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2016 (Jedrska energija za novo Evropo 2016). Kot je na odprtju dogodka poudaril prof. dr. Marko Čepin, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki že 25. leto zapored organizira to srečanje vrhunskih jedrskih znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta, je za krepitev pomena jedrske energije v energijski mešanici prihodnosti izjemno pomembna izmenjava najnovejših znanj ter ugotovitev jedrske znanosti in raziskav. »Konferenca Nuclear Energy for New Europe prinaša priložnosti za tovrstne izmenjave in je pomembno priznanje Sloveniji kot jedrski državi z razvito izobraževalno-raziskovalno infrastrukturo,« je poudaril Čepin. 

Jedrska energija in njena vloga v energetski mešanici prihodnosti

Odprtju se je pridružil Danijel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je izpostavil vlogo jedrske energije v stratreških usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije in predstavil časovnico priprave tega dokumenta. »Predpogoji za nadaljnjo rabo jedrske energije v Sloveniji so visoka raven obratovalne učinkovitosti in jedrske varnosti, partnersko sodelovanje med industrijo, raziskovalnimi ter regulatornimi in drugimi javnimi institucijami ter družbena sprejemljivost tega vira energije,« je poudaril Levičar in dodal, da se vsi viri energije, tudi jedrska energija, soočajo z raziskovalno-razvojnimi in inovacijskimi izzivi, ki terjajo močno sodelovanje med ključnimi deležniki.

Prof. dr. József Györkös, direktor ARRS, Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, je udeležence nagovoril z zornega kota pomena javnega financiranja raziskav, pri tem pa je sodelovanje med deležniki na področju prenosa znanja na jedrskem področju izpostavil kot zgleden primer, in sicer tako glede vloge raziskovalcev pri delovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA, ki je letos v Sloveniji obeležil 50. let odličnega delovanja, kot za odlično obratovanje in visoko stopnjo jedrske varnosti v Nuklearni elektrarni Krško. Poudaril je pomen zagotavljanja stabilnosti programskega financiranja in ustreznost razmerja med odličnim temeljnim in aplikativnim raziskovanjem, zaključil pa s podatkom, da je ARRS pred kratkim sprejel nov pravilnik o postopkih sofinanciranja raziskovanja, ki postopke in način dela pri izboru raziskovalnih projektov bistveno približuje načelom in načinu izbora pri Obzorju 2020.

V sklepnem delu slavnostnega odprtja konference je Stane Rožman, predsednik uprave NEK, izpostavil pomen znanja in raziskav za rezultate, ki jih na področju zanesljive oskrbe s čisto in cenovno ugodno električno energijo dosega jedrska elektrarna. »Jedrska varnost in obratovalna učinkovitost, ustvarjanje dobička, in to kljub težkim razemram na trgu električne energije, okoljska sprejemljivost in družbena sprejemljivost dolgoročnega obratovanja, še posebej v lokalnem okolju – vse to smo dosegli z visoko motiviranimi in predanimi zaposlenimi ter z odličnim sodelovanjem z lastniki, regulatorjem, znanstveno-raziskovalnimi instituti in drugimi podpornimi organizacijami,« je poudaril Rožman in dodal, da je tudi za stabilno prihodnjo vlogo jedrske energije pri oskrbi z električno energijo pomemben nenehni razvoj vsakega elementa jedrske infrastrukture, kar terja odlično sodelovanje med vsemi jedrskimi deležniki. 

Raziskovalni reaktorji v podporo jedrski industriji, medicini in izobraževanju

Doc. dr. Luka Snoj, vodja raziskovalnega reaktorja TRIGA in predsednik Programskega odbora 25. mednarodne konference Nuclear Energy for New Europe je nato predstavil temeljne poudarke letošnje konference, katere rdeča nit so raziskovalni reaktorji in njihova podporna vloga pri razvoju jedrskih elektrarn ter njihovem varnem in učinkovitem obratovanju. »Ponosni smo, da nam je uspelo kot vabljene predavatelje na letošnjo konferenco pridobiti štiri vrhunske jedrske strokovnjake, katerih prispevki bodo udeležencem omogočili podroben vpogled v zgodovino, sedanje stanje in aktualne projekte ter prihodnost raziskovalnih reaktorjev ter njihov pomen pri razvoju jedrske energetike ter uporabe jedrskih in sevalnih tehnologij na drugih področjih človekovega delovanja, kot so medicina, raziskave in industrija,« je poudaril Snoj. 

Konferenca se je nadaljevala s prvim vabljenim predavanjem, v katerem je dr. Gilles Bignan z evropskega raziskovalnega reaktorja Jules Horowitz uvodoma predstavil dolgoletno tradicijo in dosežke raziskovalnih reaktorjev v Franciji, nato pa se je posvetil vlogi raziskovalnih reaktorjev za testiranje materialov, s poudarkom na tesnem sodelovanju raziskovalcev z jedrsko industrijo. »Ključni cilji raziskovalnega reaktorja Jules Horowitz so raziskovalno-razvojna podpora jedrski industriji, predvsem na področju raziskav jedrske varnosti, upravljanja življenjskih dob elektrarn in raziskav obnašanja jedrskega goriva, proizvodnja radioizotopov za medicino ter oblikovanje priložnosti za izobraževanje in usposabljanje novih generacij jedrskih strokovnjakov,« je poudaril Bignan.

Prvi konferenčni dan se je končal s tematskim sklopom o raziskovalnih reaktorjih. Današnji, drugi konferenčni dan bo s svojim vabljenim predavanjem odprl prof. dr. Hamid Aït Abderrahim, namestnik direktorja belgijskega raziskovalnega središča SCK-CEN ter vodja raziskovalnega projekta MYRRHA, in sicer s predavanjem o vlogi jedrske energije v energetski mešanici prihodnosti ter raziskavah in razvoju na področju zapiranja jedrskega gorivnega kroga. Sledile bodo predstavitve v tematskih sklopih, med drugim o reaktorski fiziki, verjetnostnih varnostnih analizah in obratovanju jedrskih elektrarn.

Mojca Drevenšek

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 8, skupna ocena: 4)