Članki

Študentje razpravljali o energetski prihodnosti Slovenije  

Datum: 22. 12. 2016 Besedilo: Mojca Drevenšek

Na Fakulteti za družbene vede je potekal EN-LITE dogodek »Razsvetlimo energetsko prihodnost Slovenije«.

Študentje razpravljali o energetski prihodnosti Slovenije

V okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE je 20. decembra v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede potekal javni dogodek na temo »Razsvetlimo energetsko prihodnost Slovenije«. Tematske predstavitve o virih energije in njeni rabi, povezavi med energijo in prostorom ter oblikovanju energetske politike so študente družboslovja, tehnike in naravoslovja pritegnile k zanimivi razpravi o pomembnih temah, povezanih z našo energetsko prihodnostjo.

 

Dnevna poraba energije povprečnega Slovenca, zložena v 20-kilogramskem nahrbtniku

Kot je študentom poudaril prof. dr. Iztok Tiselj z Instituta »Jožef Stefan«, porabi vsak prebivalec naše države dnevno od 100 do 120 kilovatnih ur energije: »S tem zadovoljimo naše potrebe po hrani, mobilnosti, svetlobi, toploti in komunikaciji ter še čem, in sicer tako v naših domovih, pisarnah, tovarnah in na cestah.« Dnevno rabo energije je slikovito prikazal z vsebino velikega, 20-kilogramskega planinskega nahrbtnika, ki ga je prinesel s seboj in iz katerega je na predavateljsko mizo zložil 7 kilogramov lignita, 4 litre nafte, 3 dm3 lesa, 0,5 g urana in 0,7 kilograma zemeljskega plina ter razložil, da bi moral dodati še tok 15 m3 vode ter nekaj energije iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter, biogoriva itd. Približno 4 kWh dnevnih energijskih potreb po hrani je prikazal s 600 grami čokolatinov, ki jih je razdelil med udeležence dogodka.

 

Na vprašanje, kakšna je prihodnost takšnih 'energijskih nahrbtnikov' za Slovenijo in svet, je odgovoril: »Prva težava s temi nahrbtniki je, da jih bo zmanjkalo, in to v kakšnem stoletju. Še večja težava pa je pravzaprav to, da nahrbtnikov ne bo zmanjkalo dovolj hitro: sežiganje fosilnih goriv namreč povečuje koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju, kar je najverjetneje glavni razlog za segrevanje ozračja. Vendar po mojem mnenju tudi podnebne spremembe niso glavna težava, s katero se sooča človeštvo. Premalo slišimo o številnih drugih izzivih, ki so vsaj posredno povezani tudi z oskrbo z energijo, na primer o revščini, nedostopnosti zdravstvenih storitev in izobraževanja.«

 

Razpršena poselitev Slovenije je energetsko zahtevna

V nadaljevanju je Sergeja Praper Gulič z Urbanističnega inštituta RS predstavila neenakomerno poselitev Slovenije, kjer gostota poselitve po občinah variira med 5 in 1.019 prebivalcev na km2. Razložila je, da na rabo energije pomembno vplivajo potrebe po mobilnosti in možnosti izbire prometnih sredstev. »Odločitve o rabi prostora sprejemamo na osebni ravni, v podjetjih, lokalnih skupnostih, na ravni države. S tem vplivamo tudi na porabo energije. V Sloveniji prinašajo neenakomerni in razpršeni poselitveni vzorec ter procesi suburbanizacije ob povečevanju uporabe osebnih avtomobilov sorazmerno visoko in naraščajočo porabo energije v prometu,« je poudarila Guličeva in dodala, da je izobraževanje in ozaveščanje o tem izjemno pomembno. Pripelje lahko namreč do odločitev o rabi prostora, pri katerih bo v čim večji meri upoštevan vidik učinkovite rabe energije in nujnost prehoda v nizkoogljično družbo.

 

Proces priprave EKS omogoča široko vključevanje deležnikov

Prav nizkoogljičnost je ena temeljnih usmeritev nastajajočega Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki ga je kot ključen nacionalni razvojni dokument na področju energetike predstavila Urška Dolinšek, podsekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo in vodja priprave EKS. »V EKS bomo opredelili ambiciozne cilje na različnih področjih energetske politike do leta 2035 oziroma do 2055. Investicije in razvoj so namreč dolgoročne in odločitev za realizacijo projektov v naslednjih desetih oziroma petnajstih letih je treba sprejeti čim prej,« je razložila Dolinškova in dodala, da Energetski koncept ne bo vključeval konkretnih energetskih projektov, ampak bo podal strateške usmeritve oziroma postavil političen okvir. »Znotraj tega okvirja pa bo odprta pot za poslovne pobude gospodarskih družb in posameznikov,« je zaključila Dolinškova in študentom podrobneje predstavila potek posvetovalnega procesa, ki omogoča vključevanje deležnikov v pripravo dokumenta.

 

Razprava o energetskih temah: od mobilnosti in energetske učinkovitosti do revščine in socialnih vidikov energetike

V živahni razpravi, ki je sledila predstavitvam, so študentje zastavljali vprašanja in posredovali svoja stališča o raznolikih temah, povezanih z energijo in energetiko: od izzivov rabe prostora v povezavi z oživljanjem podeželja (ali: podeželskih območij), povezav med prometno infrastrukturo in rabo energije do tem, povezanih s posameznimi viri energije (predvsem jedrsko energijo in lesno biomaso), do socialnih vidikov energije in energetske revščine, izzivov energetske učinkovitosti ter mednarodnih, globalnih pogledov na energetsko uvozno odvisnost Evrope in Slovenije.

 

V razmišljanje in odločanje o energetiki moramo pritegniti mlajše generacije

Kot je poudaril gostitelj dogodka mag. Danijel Crnčec, asistent na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, je tovrstni dogodek izjemno koristen, saj je energetska pismenost za študente pomembno področje: »Študentje in na sploh mlajše generacije zelo različno pristopajo do vprašanj, povezanih z energijo in energetiko: nekateri z izjemno radovednostjo in vključenostjo, drugim pa je ta svet bolj oddaljen in neznan. Upoštevajoč, da je Pariški sporazum že v veljavi, da načrtuje Evropska unija svojo podnebno in energetsko strategijo do leta 2050 in da bomo z Energetskim konceptom Slovenije zastavili cilje in energetske usmeritve do leta 2054, je v proces informiranja, načrtovanja in odločanja nujno treba pritegniti generacije, ki bodo takrat živele danes sprejete odločitve.«

 

Sodelovanje s študentsko populacijo in različne oblike vključevanja mladih v dejavnosti, povezane z energijo in energetiko, bodo zato pomembno področje prihodnjih dejavnosti projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE, je kot aktivna predstavnica projekta napovedala mag. Mojca Drevenšek iz komunikacijske svetovalnice Consensus. Več informacij o projektu EN-LITE: www.en-lite.si.

Besedilo: Mojca Drevenšek, Pia Gaber


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 5, skupna ocena: 4,2)