Članki

Z dobro vloženimi krajcarji v korist ljudi in okolja

Datum: 11. 4. 2017 Besedilo: Miro Jakomin

Razvojna Zadruga Soča-Trenta je izvrsten primer dobre prakse, z njo je povezana tudi uspešna zgodba o MHE Krajcarca.

Z dobro vloženimi krajcarji v korist ljudi in okolja

Kot meni Maša Likosar, članica Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), je tovrstnih zadrug v Sloveniji gotovo premalo, zato bi bilo spodbudno, da bi jih začeli ustanavljati. S skupnimi močmi bi namreč pripomogle k boljšemu izkoriščanju naravnih virov, ki so pomembni za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo.

Zakaj je bila ustanovitev razvojne Zadruge Soča-Trenta pred leti tako pomembna in je pozitivno vplivala na poznejše dogajanje? 

Ustanovitev Zadruge Soča-Trenta leta 1992 je bil izreden dogodek. Njena zgodovina ima vrsto izjemnih okoliščin, od morda celo nenavadnih, pa do takšnih, ki so bile docela zahtevne. Začetniki so s projektom dobesedno živeli in še danes živijo. Zadruga kot organizacija se je tedaj zdela najprimernejša oblika za razvoj doline, nujno potrebna za izvajanje projekta Celovit razvoj Trente, Soče in Lepene.

Za kakšno obliko organiziranosti so si prizadevali krajani Soče in Trente?

Prizadevali so si ustanoviti tako obliko organiziranosti, ki bo imela vpliv na vsa dogajanja v dolini, ki bo delovala tako horizontalno, kot vertikalno, to pomeni med krajani v najširšem pomenu in navzgor do državnih institucij in struktur. Odločati mora o vseh vprašanjih, ki zadevajo dolino, od najosnovnejših, vsakdanjih problemov, do globalnih razvojnih vprašanj. Imeti mora ključno besedo pri odločanju o usodi doline.

Lahko na kratko pojasnite, kako je pri nas z ustanavljanjem zadruge?

Po slovenskem zakonu o zadrugah lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizične oz. pravne osebe, ki pa morajo biti poslovno sposobni. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi. Zadruga potrebuje občni zbor, kot najvišji organ zadruge; upravni odbor, katerega predsednik je predsednik zadruge; nadzorni odbor; direktorja zadruge, ki organizira in vodi redno delo zadruge. Vsak član zadruge mora vpisati en delež. Član vplača delež v denarnem znesku, lahko pa plača delež tudi v nedenarnem znesku, ki je izražen v denarni vrednosti.

Kateri so viri premoženja Zadruge Soča-Trenta, kaj je njen namen?

V Zadrugo Soča-Trenta je bila vplačana vrsta nedenarnih deležev, kot so razne služnosti, pravica do prehoda preko zemljišča, najem nepremičnine, pravica do uporabe nepremičnine in stvari, mnogotera priložnostna dela. Premoženje zadruge predstavljajo stvari, pravice in denar. Viri zadružnega premoženja so deleži članov in drugi viri, ki jih je zadruga pridobila. Namen zadruge je pospeševanje gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

Kolikšno število gospodinjstev pokriva članstvo v tej zadrugi?

Članstvo v Zadrugi Soča-Trenta pokriva danes okoli 50 gospodinjstev iz celotnega območja. Registrirana je bila predvsem za investicije v razvoj; gospodarjenje z gozdovi, pašniki in vodami, ki so v državni lasti ali javno dobro na podlagi koncesijskih pogodb z RS; opravljanje skupnih dejavnosti v dolini: turistično posredovanje, komunala; proizvodne dejavnosti ter promet blaga in storitev na trgu; varstvo naravne in kulturne dediščine; kmetijstvo in izobraževanje. Zadruga Soča-Trenta pokriva zelo široko področje dejavnosti, izpeljala je veliko projektov, manjših in tudi bolj odmevnih ter dosegla veliko prepoznavnost. Zaradi usmerjenosti v razvoj in pomoč domačinom, je imela Zadruga Soča-Trenta vpliv in široko podporo v javnosti in pri institucijah na različnih ravneh.

Pomemben razlog za ustanovitev Zadruge Soča-Trenta je bila tudi gradnja male hidroelektrarne Krajcarca. V čem je bilo osnovno izhodišče za ta projekt?

Osnovno izhodišče je bilo v tem, da se obstoječi viri v največji možni meri uporabijo v prid domačinov in razvoja doline. MHE Krajcarca je vodni vir, hidroelektrarna in proizvaja elektriko za celotno lokalno skupnost. Krajcarca je bila temeljni kamen Zadruge Soča-Trenta, slednja jo v celoti upravlja in razpolaga z njo ter prevzema vse obveznosti, ki iz tega sledijo. Hidroelektrarna je začela z delovanjem leta 1996. Lansko leto 13. julija so praznovali dvajseto obletnico obratovanja in to je bila priložnost, da so se spomnili in zahvalili vsem, ki so pri njeni izgradnji kakorkoli sodelovali.

Znano je, da so izgradnjo MHE Krajcarce, kot ambiciozno velik projekt, spremljale tudi velike težave. Kje so bili največji zapleti?  

Imeli so mnogo težav, od naravovarstvenikov, ki so jih, milo rečeno, napadli po turško z ognjem in mečem in trkali na njihove vesti, do raznih uslužbencev parkov ter Ministrstva za okolje in drugih para-institutov, ki so se jih privoščili na tak in drugačen način. Zapleti pri izgradnji MHE Krajcarca, ki jih ni zakrivil investitor, so povzročili velike finančne obremenitve, zadruga je bila v velikih dolgovih in se je desetletje ukvarjala z reševanjem teh problemov, deset let so delali le za upnike in se predvsem trudili MHE ohraniti v rokah domačinov.

V čem je skrivnost, da je vendarle prišlo do srečnega razpleta zgodbe?

Marsikdo ni verjel, da bodo uspeli, saj je bilo preveč zapletov, spotikanj, oviranj. S poleni, ki so letela pod noge in še kam drugam, bi se cela dolina ogrevala nekaj zim, ampak s takšnimi kot so bile nekoč, ko je vsaka domačija pokurila dvajset metrov drv in tudi več. Gospod Siniša Germovšek, ki je bil dvajset  let direktor Zadruge Soča-Trenta, danes je častni član, meni, da je bil vsak korak potreben, četudi mučen in včasih izguba časa, a trajnostni razvoj rabi čas in je zato lahko trajen. Z izgradnjo in delovanjem so želeli olajšati pot vsem onim, ki bi želeli koristiti naravne vire pošteno in korektno.

Mala hidroelektrarna Krajcarca naj bi ime dobila po mitski zgodbi. Jo lahko na kratko povzamete?

Stara ženica in njen mož sta po dolgi poti vsa utrujena prišla do reke, iz katere sta zajela čašo vode. Gospod je bil nad popito vodo tako navdušen, da je dejal: »Ta voda je tako imenitna, da je vredna vsakega krajcarja!« Iz žepa je potegnil poslednji krajcar, ki ga je še imel, ter ga vrgel v reko. Po tem znamenitem krajcarju je MHE Krajcarca dobila svoje ime.

Pri krajcarjih se začne, pa tudi neha, bi lahko parafrizirali znani slovenski rek o denarju. V tem primeru pa se zgodba o dobro vloženih krajcarjih uspešno nadaljuje. V čem je glavni čar MHE Krajcarce?

Glavna ugodnost, ki so jo domačini dobili od MHE Krajcarce, je vsekakor ugodnejša elektrika. Zadruga Soča-Trenta je malo hidroelektrarno Krajcarca v Trenti zgradila z namenom, da bo »kovala krajcarje« za dolino in njene ljudi in zastavljeni cilj je bil v pretežni meri dosežen. Poleg tega je trajnostna izgradnja MHE Krajcarca prepričljiv dokaz, da so spoštovali dediščino prednikov, ki so živeli v zglednem sožitju z naravo in svojim okoljem. Ob tem bi še omenila, da je leta 2016 Zadruga Soča-Trenta na Logu v Trenti odprla tudi sodoben market. Eden izmed najlepših predelov Slovenije, dolina Trente, je bila več let brez trgovine. To je negativno vplivalo tudi na razvoj turizma. Poleg domačinov so osnovno preskrbo najbolj pogrešali obiskovalci v kampih in počitniških domovih. Z novo trgovino pa se je stanje precej izboljšalo.

Lahko omenite kak primer delovanja Zadruge Soča-Trenta na področju socialne pomoči in socialnega varstva?

Zadruga je pomagala dvema družinama, čigar gospodarja sta leta 1997 po žledolomu čistila gozd; odlomila se je bukova korenina ter ju pokopala pod seboj. Velika tragedija v Trenti, ko sta dve družini ostali brez hranitelja. Zadruga Soča-Trenta je družini enega od umrlih, ki je ravno gradila hišo, pomagala zgraditi hišo, našla je donatorje in priskrbela celoten material. Družini bosta Zadrugi Soča-Trenta zagotovo vedno hvaležni.

Kaj v bistvu pomeni delovanje te ustanove? 

Razvojna Zadruga Soča-Trenta je odličen primer, kako ljudi združiti, jih v težkih razmerah spodbujati k vztrajanju in obenem voditi premišljeno poslovanje za blaginjo vseh članov in domačinov. Tovrstnih zadrug je v Sloveniji zagotovo premalo in bi bilo spodbudno, da bi se ustanavljale ter s skupnimi močmi pripomogle k boljšemu izkoriščanju naravnih virov. Naravni viri so pomembni za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo.

In morda še kakšna sklepna misel?

Če želimo našo Zemljo ohraniti in z njo živeti v sožitju še dolgo časa, potem se moramo obrniti nazaj v naravo in sprejeti, kar nam sama ponuja. Razvoj človeka je šel tako daleč, da smo pozabili, od kje smo prišli. Pozabili smo, da je bila in je narava prva, ki nam nudi preživetje, zato je za nas obvezno, da ji njeno veličino in dobrodušnost vračamo vsaj z spoštovanjem in ohranjanjem njenega ekosistema. Naj nam bodo lep in spodbuden zgled prav domačini območja Trenta-Soča in njihovo zadružno delovanje.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 5, skupna ocena: 4,4)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)