Članki

Skrivnostnost nacionalnega energetskega programa

Datum: 30. 4. 2011 Besedilo: Vladimir Habjan

Komentar urednika

Skrivnostnost nacionalnega energetskega programa

Čeprav smo bili doslej že nekajkrat prepričani, da bomo lahko podrobneje predstavili izhodišča in tudi podrobnosti novega nacionalnega energetskega programa, vam lahko žal tudi tokrat postrežemo zgolj z nekaterimi njegovimi izhodišči. Javna obravnava podrobnosti bo namreč po besedah njegovih pripravljalcev mogoča, ko bo na voljo tudi dokončno okoljsko poročilo, ki naj bi odpravilo še nekatere odprte dileme glede posameznih ključnih vprašanj. To naj bi se sicer zgodilo v kratkem, ker pa je bila doslej besedica v kratkem v povezavi s predlogom novega nacionalnega energetskega programa že prevečkrat zlorabljena, se raje pustimo prijetno presenetiti.

Pomembnejše vprašanje ob tem je, zakaj ostaja eden ključnih razvojnih energetskih dokumentov že več kot eno leto pod ključem in skrit radovednim pogledom energetskih strokovnjakov in širše javnosti. Še zlasti zato, ker je njegov končni cilj že dolgo znan in se v resnici niti ne more bistveno razlikovati od tistega zapisanega v predhodnih podobnih dokumentih, to pa je kakovostna, zanesljiva in konkurenčna oskrba slovenskih odjemalcev z energijo.

Glede na omejene naravne danosti v novem programu tudi seznam smiselnih in ekonomsko izvedljivih energetskih projektov verjetno ne bo nič daljši od dosedanjih in že znanih in bo le dopolnjen z nekaterimi znanimi cilji in obveznostmi iz podnebno energetskega paketa, ki smo jih prevzeli kot članica velike evropske družine.

Lahko bi torej rekli, nič posebnega in zatorej tudi nobenih pravih razlogov za skrivalnice. A kaj ko, vsaj sodeč po doslej slišanem, ves vrag tiči ravno v teh sprejetih obveznostih, ki se jih je v obliki nujno potrebnih investicij, če ob koncu desetletja ne želimo zgubiti konkurenčne tekme in plačevati enormnih kazni v bruseljsko blagajno, doslej nabralo že za več milijard evrov.

In ker so številke precej jasne in neizprosne, niso pa znani dejanski nosilci in viri za izpeljavo teh nujnih naložb, pri čemer se ukvarjamo še z velikimi težavami pri umeščanju novih objektov v prostor, je mogoče res še najbolje, da vse skupaj ostane v meglici. Vsaj še toliko časa, dokler vseh predlaganih in predvidenih ukrepov ter želja ne bomo uskladili z dejanskimi zmožnostmi, in to ne le energetike, temveč sploh celotnega slovenskega gospodarstva.

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )