Članki

Uresničitev načrtov odvisna od finančnih možnosti

Datum: 31. 1. 2011 Besedilo: Polona Bahun

Komentar urednika

Uresničitev načrtov odvisna od finančnih možnosti

Po napovedih prenosnega in distribucijskih podjetij naj bi v tem desetletju samo za obnovo, posodobitev in dograditev elektroenergetskega omrežja potrebovali blizu tri milijarde evrov, pri čemer še niso upoštevani stroški, ki jih bodo podjetja imela zaradi naraščajočega števila razpršenih virov proizvodnje oziroma s tem povezano nujno vzpostavitvijo naprednih merilnih sistemov in pametnih omrežij. Če k tej vsoti prištejemo še nekaj predvidenih milijard evrov, ki naj bi jih do leta 2020 potrebovali za zgraditev nadomestnih in nekaterih novih proizvodnih objektov, postane hitro jasno, da bo elektrogospodarstvo, pa tudi širša energetika, tista panoga, ki bo v naslednjem desetletju bistveno vplivala na gospodarsko podobo Slovenije.

Kakšen bo njen dejanski vpliv, bo seveda odvisno od tega, koliko od zastavljenih investicijskih načrtov nam bo tudi v resnici uspelo izpeljati. Če pa sklepamo po trditvah odgovornih, da so načrte zaradi zaostrenih razmer poslovanja že zdaj oklestili na nujni minimum, verjetno velike izbire niti nimamo. Razen v primeru, da se na nacionalni ravni odločimo drugače oziroma za pot, ki pelje nazaj v dobo, ko so bile omejitve porabe električne energije, okvare in izpadi proizvodnih objektov in nihanje kakovosti oskrbe del našega vsakdana. Mogoče pa takšna odločitev niti ne bo potrebna, saj nas bodo vanjo prisilile že kar okoliščine same.

Dejstvo, da je že polovica našega elektroenergetskega omrežja presegla pričakovano življenjsko dobo in da ni nič kaj bistveno boljša tudi slika glede drugih potrebnih naprav, ki omogočajo, da električno energijo iz elektrarn sploh pripeljemo do porabnikov, je namreč skrb zbujajoče. Prav tako kot tudi podatek, da je bil zaradi padca porabe oziroma zmanjšanega odjema v zadnjih nekaj letih opazen občuten izpad predvidenih prihodkov iz naslova omrežnine, ki naj bi samo v letu 2009 znašal kar 12,4 milijona evrov.

Januarja letos se je omrežnina sicer po nekajletnih odlogih nekoliko zvišala, postopoma se pobira tudi industrija in z njo povečuje odjem, kar naj bi vsaj delno prispevalo h krpanju finančne luknje v uvodoma omenjenih dolgoročnih razvojnih načrtih. Za popolno zaprtje finančne konstrukcije pa bo zagotovo treba poiskati tudi nove vire financiranja in verjetno spremeniti dosedanji model, saj v nasprotnem razkoraka med možnostmi in dejanskimi potrebami, ki se je že zaradi dosedanjega prelaganja manj nujnih naložb v »boljše« čase, v zadnjih letih močno povečeval, ne bo mogoče uspešno odpraviti.

 

Brane Janjić

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )