Članki

Nuklearna energija za novo Evropo

Datum: 14. 9. 2018 Besedilo: Mojca Drevenšek

Med prihodnjimi razvojnimi perspektivami jedrske energije so prožnost proizvodnje in nove generacije jedrskih reaktorjev.

Nuklearna energija za novo Evropo

V Portorožu se je včeraj končala 27. mednarodna konferenca Nuclear Energy for New Europe 2018. Več kot 185 udeležencev iz 23 evropskih držav in sveta je, kot vabljeni predavatelj, nagovoril tudi dr. John E. Kelly, predsednik Ameriškega jedrskega združenja in do nedavna tehnološki direktor na ameriškem ministrstvu za energijo. V svojem prispevku se je osredotočil na razvojne perspektive jedrske energetike v ZDA in poudaril, da lahko razvoj lahkovodnih reaktorjev in reaktorjev četrte generacije (Gen IV) pomembno prispeva k vlogi jedrske energije v nizkoenergijski trajnostni mešanici prihodnosti.

Prihodnji izzivi jedrske energetike

Med ključnimi kratkoročnimi izzivi jedrske energetike v ZDA je omenil podaljšanje življenjske dobe obstoječe flote jedrskih elektrarn, obvladovanje stroškov in časovnic projektov jedrskih novogradenj, nove poslovne modele njihovih finančno-investicijskih vidikov ter vlogo jedrske energije pri reševanju izzivov vključevanja nestanovitnih obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje.
Na časovnem traku do leta 2070 je prikazal možen razvoj ameriških jedrskih zmogljivosti za zadostitev naraščajočih potreb po nizkoogljični elektriki, vključno z reaktorji Gen IV, malimi modularnimi reaktorji in naprednimi lahkovodnimi reaktorji.

Potrebujemo harmonijo med viri energije in deležniki

V svojem prispevku je Kelly poudaril tudi pomen prenosa znanja med jedrskimi in drugimi deležniki ter izobraževanja in ozaveščanja za umestitev jedrske energije kot pomembnega dela rešitve blaženja podnebnih sprememb in prihodnje zanesljive oskrbe odjemalcev. Tako je zaokrožil misel, ki jo je na odprtju konference z udeleženci delil Stane Rožman, predsednik uprave NEK, ki je poudaril vlogo strokovnjakov in znanstvenikov za vsakodnevno zanesljivo in varno obratovanje jedrskih elektrarn ter pozval vse jedrske deležnike (predstavnike znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih, regulatornih, industrijskih in drugih organizacij) k uresničevanju poštenih načel za jedrsko energijo: »Le s skupnim delovanjem bo glas jedrske skupnosti dovolj močan, da bo lahko slišan in, upajmo, tudi upoštevan,« je poudaril Rožman. 
Pri tem je izpostavil potrebo po obstoječih in novih jedrskih zmogljivostih, da bodo do leta 2050 na globalni ravni lahko zagotavljale 25 odstotkov električne energije. Tako je zapisano tudi v pobudi Harmony, ki jo je pripravilo Svetovno jedrsko združenje (WNA, World Nuclear Association, več o pobudi Harmony najdete tukaj.  

Nagrade za najboljše konferenčne prispevke

V okviru zaključnega srečanja so podelili tudi nagrade za najboljše konferenčne prispevke in za najboljšega mladega avtorja. Slednjo je prejel Tadej Holler z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan. 
Združenje ENEN (European Nuclear Education Network), ki mu predseduje prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, pa je v sklopu konference izvedlo tekmovanje mladih doktorjev znanosti. Šestčlanska strokovna komisija, v kateri je sodeloval tudi slovenski predstavnik prof. dr. Iztok Tiselj, je kot najboljše nagradila mlade jedrske doktorje znanosti Eliso Pirovaro z Univerze v Gentu, Davida Pizzocrija s Politehnike v Milanu in Kevina Fernandeza Cosialsa s Politehnike v Madridu. 

Slavnostno priložnost v mednarodnem krogu je novi predsednik Društva jedrskih strokovnjakov doc. dr. Tomaž Žagar izkoristil tudi za zahvalo svojemu predhodniku prof. dr. Marku Čepinu, ki je društvo vodil preteklih osem let in po besedah dr. Žagarja postavil odlične temelje za prihodnje, še intenzivnejše udejstvovanje društva na področju mednarodnega sodelovanja in ozaveščanja javnosti o vlogi jedrske energije in razvoju jedrskih tehnologij.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 3)