Članki

Trajnostna energija lokalno 18  

Datum: 18. 9. 2018 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

S povezovanjem projektov lažje do potrebnega denarja.

Trajnostna energija lokalno 18

Borzen, operater trga z elektriko, je danes na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravil že 4. strokovno konferenco o spodbujanju trajnostne energetike v lokalnih skupnostih, pri čemer je bila rdeča nit letošnjega srečanja iskanje odgovora na vprašanje, kako s povezovanjem do lažjega financiranja in izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije. 
Kot je uvodoma poudaril direktor Borzena dr. Karlo Peršolja, gre že za tradicionalno prireditev, ki je prvenstveno namenjena seznanjanju in reševanju aktualnih vprašanj povezanih s povečanjem energetske učinkovitosti v lokalnih skupnostih. Tema letošnjega srečanja, je dejal dr. Peršolja, je povezovanje, pri čemer želimo povezati vse tiste deležnike, ki lahko pripomorejo k temu, da bo naša prihodnost in prihodnost zanamcev trajnostno naravnana in čim bolj okolju prijazna.
Iztok Gornjak iz Borzena je v nadaljevanju na kratko predstavil dosedanje aktivnosti Borzena na področju spodbujanja trajnostne energije. Kot je dejal,  Borzen na tem področju izvaja celo vrsto različnih projektov za različne ciljne skupine, izhodišče vseh pa je portal trajnostna energija, ki so ga vzpostavili leta 2014 in je bil doslej že večkrat nadgrajen in obogaten z dodatnimi vsebinami. Med večjimi dogodki je tudi vsakoletna konferenca Trajnostna energija lokalno, ki se je dobro prijela in postala širše prepoznavna, v sodelovanju z RTV Slovenija so posneli 21 kratkih izobraževalnih oddaj o obnovljivih virih in energetski učinkovitosti, ki so se predvajale pod skupnim imenom Ekoutrinki, posneli pa so tudi serijo petih ozaveščevalnih risank za najmlajše, ki jo bodo v kratkem dopolnili še z novimi. Poleg tega so izdali monografijo OVE v Sloveniji ter letos vzpostavili tudi Atlas trajnostna energija, ki omogoča pregledovanje po posameznih obnovljivih virih in posameznih lokacijah po Sloveniji, izvedli demonstracijske energetske obnove treh večstanovanjskih stavb ter izdali pobarvanke, igralne karte in poučne sestavljanke za najmlajše.

V okviru naložbenega načrta za Evropo tudi v prihodnje precej možnosti za ugodno financiranje

Ulla Hudina Kmetič iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji  je uvodoma pojasnila, da je bil naložbeni načrt za Evropo, ki je bil zagnan leta 2015, zastavljen z namenom, da bi ob gospodarski krizi s povezavo zasebnega in javnega kapitala zagotovili kontinuiteto financiranja pomembnih javnih projektov. Kot je poudarila, pri omenjenem koncepti ne gre za klasične subvencije, temveč za logiko mobilizacije zasebnega kapitala, pri čemer je v okviru naložbenega načrta zagotovljena poleg sofinanciranja tudi tehnična pomoč pri premagovanju administrativnih ovir. Naložbeni načrt tako ni klasičen evropski sklad, ampak jamstvena shema, podprta s proračunom EU. Prav tako ne obstajajo nacionalne in sektorske kvote, ampak gre za sredstva, ki se odzivajo na potrebe trga in so neodvisna od vladnih strategij ali prednostnih nalog. Pri tem je za slovenske razmere še posebej pomembno, da je mogoče manjše projekte združevati v naložbene platforme. Omenjeni naložbeni načrt se je izkazal kot zelo uspešen, saj je bil cilj, da bi na ta način v EU do leta 2018 spodbudili za 315 milijard evrov naložb, že sredi tega leta krepko presežen. Med uspešnejšimi evropskimi energetskimi projekti, ki so bili sofinancirani s pomočjo evropskega naložbenega sklada je navedla energetsko prenovo blokov in hiš v Franciji, postavitev 86 vetrnic na Škotskem, naložbena sklada v OVE na Danskem in Franciji, podporo vlaganjem v lesno industrijo na Irskem, postavitev klimatsko nevtralnih hiš v Nemčiji in povezavo 52 lastnikov zemljišč v Avstriji za postavitev vetrne elektrarne. Gre za projekte vredne med več sto milijonov in nekaj sto tisoč evrov, žal pa med njimi ni nobenega energetskega slovenskega. Dodatna priložnost za domače tovrstne projekte naj bi bila v novi finančni perspektivi, o kateri pogovori na ravni EU pravkar potekajo, pri čemer naj bi bilo, kljub temu, da naj bi bilo skupnih sredstev manj na voljo, za energetske povezovalne projekte celo precej več sredstev, kot doslej. 
Mag. Dejan Podhraški pa se je v svoji predstavitvi osredotočil na vprašanje  ustreznega vrednotenja koncesij in poudaril, da je vrednost koncesije vedno odvisna od denarnega toka, ki ga ustvari. Vrednotenje koncesij in poznavanje njihovih finančnih vrednosti je, kot je dejal, za koncedenta izjemno pomembno, saj mu v končni posledici omogoča doseganje najnižjih koncesijskih storitev in finančne prihranke. Ob tem je predstavil še nekatere prednosti tovrstnega sodelovanja za oba partnerja in izpostavil, da je za uspešnost tega modela ključnega pomena tudi povezovanje med občinami, saj je tako mogoče povečati število zanimivih projektov, s tem pa se poveča tudi pogajalska moč v pogajanjih s potencialnim koncesionarjem. 

Kakšna je lokalna energetska prihodnost ?

V nadaljevanju je sledila še okrogla miza, na kateri so Bojan Sever, župan občine Idrija, župan občine Novo Mesto Gregor Macedoni in Rajko Leban, direktor agencije GOLEA, predstavili nekatere svoje izkušnje pri izvajanju projektov na osnovi javno zasebnega partnerstva. Med drugim so izpostavili težave s predsodki oziroma stereotipi, da takšno sodelovanje pomeni, da bo nekdo zaslužil na račun javnega interesa, pa tudi številne administrativne ovire, ki potencialne zasebne vlagatelje odvračajo od tovrstnih naložb in ne nazadnje za slovenski prostor visoke prage za dodelitev denarnih pomoči iz različnih evropskih skladov. Ne glede na to, pa jim je tako v Idriji kot Novem Mestu, pa tudi na Goriškem, že uspelo izpeljati kar nekaj večjih projektov, pri čemer prvi aktivno sodelujejo tudi v slovensko-japonskem projektu pametnih skupnosti NEDO, drugi pa so nedavno uspešno končali prenovo večjega števila javnih objektov.

Udeleženci srečanja so ob koncu konference razpravljali o poglavitnih ovirah pri povezovanju pri izvajanju projektov še na posameznih omizjih, skupna ugotovitev pa je bila, da je še vedno premalo zaupanja med deležniki in sodelovanja temelječega na dejstvih in podatkih, da smo preveč razdrobljeni in je posledično premalo regionalnega povezovanja ter, da je zaradi premajhnega števila potencialnih zasebnih investitorjev tudi konkurenca na tem področju majhna.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 3,67)