Članki

Dravčani zaznamovali dve pomembni obletnici  

Datum: 3. 10. 2018 Besedilo: Brane Janjič

HE Mariborski otok letos slavi že 70-letnico obratovanja, HE Formin, kot najmlajša elektrarna na Dravi, pa zagotavlja dragoceno hidroenergijo že štiri desetletja.

Dravčani zaznamovali dve pomembni obletnici

V prostorih Dravskih elektrarn Maribor je včeraj ob omenjenih visokih jubilejih potekala priložnostna slovesnost, ki so se je udeležili številni ugledni gostje ter zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so, kot je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej, s svojim delom največ prispevali, da sta omenjeni elektrarni tudi po nekaj desetletjih v odlični kondiciji.

Sicer pa je ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek uvodoma poudarila, da so se hidroelektrarne v dosedanji zgodovini odlično odrezale in jih bomo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo potrebovali še naprej, pri čemer pa samo energija, proizvedena iz vode, ne bo zadostovala. Potrebe po električni energiji bodo namreč po vseh napovedih v prihodnje še naraščale, pri prehodu na nove obnovljive vire pa bo treba poiskati dogovore v dobro države, družbe in ljudi.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Marovt je izpostavil, da je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z električno energijo poslanstvo in nenehna skrb celotne elektroenergetike. Ob tem pa nas zgodba Mariborskega otoka, kjer je od ideje do začetka gradnje poteklo kar 30 let, uči, da delujemo v panogi, kjer so odločitve zahtevne, njihove posledice pa vidne tudi po več letih. Tudi sam je poudaril, da bodo potrebe po električni energiji, ne glede na ukrepe učinkovite rabe energije, s prehodom v brezogljično družbo še večje, zato je na te izzive treba odgovoriti čim prej. Skrbnost sodelavcev Dravskih elektrarn Maribor pri ohranjanju objektov, zgrajenih v preteklosti, vliva zaupanje, da jim gre zaupati tudi projekte za prihodnost, je dejal Matjaž Marovt. 

Dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, pa se je ob tej priložnosti navezal na spomine iz otroštva, ko je hidroelektrarno Mariborski otok še kot kratkohlačnik opazoval z obrežja Mariborskega otoka in strmel v razpenjen padec mogočnega slapa skozi pretočno polje iz granitnih kock sestavljene elektrarniške pregrade. Pri hidroelektrarni Formin pa je bil celo vpleten po družinski strani, saj je njegovi oče sodeloval pri izgradnji te hidroelektrarne. Po njegovih besedah je izgradnja elektrarn na Dravi pomembno prispevala tudi k gospodarskemu razvoju Maribora, ki je z izgradnjo prve v nizu elektrarn - HE Fala, postal pomembno industrijsko središče prav po zaslugi cenejše električne energije, ki je prihajala s Fale. V desetletjih, ki so sledila, so tudi druge hidroelektrarne pomembno sooblikovale življenje v mestu in regiji, pri čemer pa, kot je dejal, je v zadnjih letih državna politika z nizom svojih odločitev dosegla, da dodana vrednost tukaj proizvedene najcenejše slovenske elektrike gradi druga slovenska okolja. Žal v Mariboru in Podravju nimamo nobene večje koristi od presežkov pri proizvodnji električne energije na reki Drav in čas je že, da se to spremeni, je sklenil Fištravec. 

Da Dravske elektrarne vendarle precej prispevajo k razvoju regije in tamkajšnjih lokalnih skupnosti pa je bil mnenja župan občine Gorišnica Jožef Kokot. Kot je dejal,  je občina Gorišnica, v kateri stoji hidroelektrarna Formin, v preteklosti pridobila pomembna sredstva, ki jih vestno in načrtno vlagajo v vzdrževanje infrastrukture in razvoj občine. Tako je izgradnja kanala in hidroelektrarne Formin, kljub precejšnjemu posegu v prostor občanom prinesla tudi veliko pozitivnega: dodatna delovna mesta, prepoznavnost kraja in posledično seveda tudi občine Gorišnica ter pomoč Dravskih elektrarn Maribor pri obnovi in vzdrževanju obstoječe infrastrukture. Danes so se, je dejal Kokot, tako krajani Formina kot tudi občani Občine Gorišnica že povsem navadili na visoko strojnico z mostnima žerjavoma, pa tudi na stikališče zbiralnikov, daljnovodnih in generatorskih polj, ki stojijo v neposredni bližini njihovih domov. 

Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej pa je je slavnostne nagovore zaključil z besedami: »Prijetno se je bilo ob pripravi dogodka, sprehoditi po preteklosti, a naše misli in načrti so usmerjeni v prihodnost. Slovenski del reke Drave je energetsko v celoti izkoriščen zato gradimo in načrtujemo gradnje več malih hidroelektrarn na njenih pritokih. A tudi pri tem se ne želimo ustaviti, saj se zavedamo zavez države glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov po eni strani in pričakovanj sodobne družbe po drugi strani. Verjamemo, da bodo prihodnji časi in odločitve Vlade bolj naklonjene strategiji izkoriščanja še neizkoriščenega potenciala vode, vetra in sonca v državi ter projektom, ki nas bodo kot podjetje in družbo v najširšem smislu ohranili na zemljevidu držav, ki so pri proizvodnji in porabi električne energije uvozno neodvisne in posledično gospodarsko in vse družbeno uspešne«. 

Gradnjo obeh elektrarn spremljale številne težave

Predlog za izgradnjo hidroelektrarne pri Mariborskem otoku se je na seji mariborskega občinskega sveta prvič obravnaval že leta 1909, a ni dobil podpore. Slabo desetletje pozneje je bila dograjena hidroelektrarna Fala, nato pa se do začetka druge svetovne vojne na tem delu reke Drave v energetskem smislu ni nič dogajalo. Poleti 1941 je okupator zadolžil družbo AEW, da začne s pripravami za izgradnjo hidroelektrarne Mariborski otok. Z gradnjo so začeli jeseni 1942 in po prvotnem načrtu naj bi prvi agregat začel obratovati že leta 1944. Zaradi vojne pa dela niso potekala po načrtu in ob koncu druge svetovne vojne je bilo dokončanih le trideset odstotkov gradbenih del. Šele v začetku leta 1946 se je z gradnjo intenzivneje nadaljevalo, a že isto poletje je visoka voda graditeljem povzročala velike težave. Ob še nekaterih drugih težavah je hidroelektrarna Mariborski otok s prvim agregatom začela obratovati 5. septembra 1948 - šlo je za prvo hidroelektrarno zgrajeno v obdobju tako imenovanega Petletnega načrta oziroma prvo, ki je bila zgrajena v povojni Jugoslaviji. Drugi agregat je začel obratovati leta 1953, tretji pa leta 1960. Hidroelektrarna Mariborski otok, ki danes deluje z močjo na pragu 60 MW in na leto proizvede približno 270 GWh električne energije, je bila prenovljena v okviru prve faze prenove gornje dravskih elektrarn med letoma 1994 in 2000. V celotnem obdobju delovanja je proizvedla skoraj 17.000 GWh električne energije, s čimer bi v današnjem času pokrila porabo vseh slovenskih gospodinjstev za dobrih pet let.

Z gradnjo hidroelektrarne Formin naj bi po prvotnih načrtih začeli takoj po dograditvi hidroelektrarne Zlatoličje, torej leta 1969, a dokončna odločitev takrat ni bila sprejeta. Z mrtve točke je odločitev premaknilo šele dejstvo, da so Hrvati leta 1971 začeli graditi hidroelektrarno Varaždin, ki je z začetkom obratovanja leta 1974, znatno porušila režim obratovanja v verigi dravskih elektrarn. Odbor za urejanje vprašanj posebnega pomena na področju elektrogospodarstva Slovenije je tako leta 1973 sprejel program elektroenergetskih objektov v Socialistični republiki Sloveniji, ki jih je treba zgraditi in leta 1975 se je začelo z gradnjo HE Formin. A tudi tukaj ni šlo brez zapletov in težav, tako da je prvi agregat začel obratovati šele 2. februarja 1978, drugi agregat pa je bil na omrežje priključen 27. oktobra istega leta. Hidroelektrarna Formin je bila že v osnovi zgrajena z namenom, da bo daljinsko vodena iz Centra vodenja, kar se je tudi uresničilo, in sicer 1. avgusta 1991.
Hidroelektrarna je v času svojega obratovanja sicer doživela nekaj delnih prenov ter med vsemi elektrarnami na slovenskem delu reke Drave utrpela tudi največ škode ob katastrofalnih poplavah leta 2012, a osnovna vitalna oprema je ostala do danes – torej je edina od osmih hidroelektrarn, s katerimi upravljajo Dravske elektrarne Maribor, ki še ni bila deležna temeljite prenove. Projekti zanjo se sicer že pripravljajo in načrtuje se, da se bo obnova začela nekje v sredini naslednjega desetletja. 

Najnižje ležeča hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave deluje z močjo na pragu 116 MW in na leto proizvede približno 550 GWh električne energije, kar jo uvršča na drugo mesto po količini proizvodnje na Dravi. V celotnem obdobju delovanja je HE Formin proizvedla že dobrih 21.000 GWh električne energije, s čimer bi v današnjem času pokrila porabo vseh slovenskih gospodinjstev za skoraj šest let in pol.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)