Članki

Na srednji Savi lahko prevzamemo vodilno vlogo

Datum: 9. 1. 2019 Besedilo: Vladimir Habjan

Martin Novšak, direktor GEN energije

Na srednji Savi lahko prevzamemo vodilno vlogo

Skupina GEN je lansko leto zagotavljala zanesljivo oskrbo z električno energijo po dostopni ceni, veliko investirala, dobro obvladovala tveganja, hidrologija je bila v prvi polovici leta dobra, v poletni sezoni pa slaba, obratovanje NEK-a je bilo stabilno in pričakujejo, da bodo leto 2018 zaključili v skladu s plani ali celo kaj bolje.

  

Tudi likvidnostno stanje v skupini je dobro, k temu pa pripomore relativno nizka zadolženost skupine, je povedal direktor Martin Novšak. Imajo malo dolga, potrošniki jim redno plačujejo, bodo pa za dolgoročne investicije vseeno potrebovali dodatna sredstva na trgu, torej kredite.

 

Kaj izstopa v dejavnosti skupine GEN v letu 2018?

 

V pogon smo dali nov plinski blok PB 6 v TE Brestanica, za katerega smo septembra pridobili uporabno dovoljenje. Predvsem je to dobra osnova za razmišljanje naprej. Investicija je bila tako s strani dobavitelja kot TEB vzorno izvedena in znotraj finančnih okvirjev ter investicijskega programa. To je dosežek, ki ostaja za bodoče rodove, da bomo imeli rezervo tam, kjer jo potrebujemo, torej za terciarno regulacijo in rezervno napajanje lastne rabe. S tem namreč izboljšujemo kvaliteto delovanja, saj imamo 45 let stare agregate, ki jih moramo postopoma dati iz pogona. Pomembna je tudi priprava na gradnjo HE Mokrice, za katero smo prejeli okoljevarstveno soglasje. Pričakujemo gradbeno dovoljenje, sicer z zamikom v drugo polovico 2019, a ta čas bomo izkoristili za izvedbo razpisov. V NEK smo uspešno izvedli redni remont, dobro smo obvladovali nabavo nadomestne energije. Elektrarna je zanesljivo obratovala. Posebej dobro se je v remontu pokazala menjava kadrov na ključnih pozicijah, mlade ekipe so se dobro ujele. Na kadrovskem razvoju veliko delamo. GEN-I dosega predvidljivo dobre rezultate, tako na področju trgovanja kot prodaje električne energije in plina. V SEL so skladno s svojo usmeritvijo v OVE kupili MHE Hrušico, s takšnimi nakupi pa bomo tudi nadaljevali. Imamo ekipe in znanje, MHE pa brez posadke obratuje in jo lahko optimalno izkoriščamo.

 

Kaj za skupino pomeni zamuda HE Mokrice?

 

Pomeni kasnejši začetek obratovanja, manj izkoriščanja vodnega potenciala. Sicer bi mi na leto realizirali pribl. 5 mio evrov bruto prihodkov na leto. Večji problem je, da izgublja celotna veriga, saj bi lahko z dodatno hidroelektrarno še bolje izkoriščali HE Brežice. Vsa operativa, vso znanje je pripravljeno za uspešno izvedbo.

 

V vaši skupini potekajo tudi priprave na gradnjo HE na srednji Savi. Ste bili na to temo že kaj v stikih z novo vlado? Je lastniška struktura družbe SRESA primerna za uspešno nadaljevanje projekta? Kako gledate na prizadevanja HSE, da bi moral biti on podpisnik koncesijske pogodbe?

 

Z ministrstvom so odnosi primerni, tudi s HSE smo v stikih. Če gledamo hidro potencial je dejstvo, da je srednja Sava prostor, kjer je smiselno investirati. Mi smo v zadnjih 20-ih letih uspešno izvedli investicije na spodnji Savi, zato si seveda želimo, da model, ki se je v praksi izkazal kot uspešen, prenesemo še na srednjo Savo. Osnova tega modela je določitev primernega načina financiranja in jasna razmejitev energetskega dela ter infrastrukture, brez česar se investiranje v HE ne izplača. Na drugi strani vemo, da se HE ekonomsko izplačajo na dolgi rok, saj obratujejo 50, celo 100 let. Pomembno je tudi, da se projekt začrta z dokumenti, ki jih sprejme parlament, kot npr. Zakon o izgradnji spodnje Save. Ni dovolj le koncesijska pogodba, pač pa je pametno imeti bolj dolgoročne osnove za gradnjo in razmejitev. Pri energetskem delu bi morali vključiti tiste energetske družbe, ki so sposobne realizirati projekt in imajo vse potrebno: finančne vire, prosto amortizacijo, nezadolženo bilanco, možnost najemanja kreditov, če bodo potrebni, in letno potrebna denarna sredstva. Ob tem pa seveda tudi kadrovsko organizacijske sposobnosti. V okviru skupine GEN je v družbi HESS vsaj polovica zaposlenih orientiranih v novogradnje, znajo voditi take investicije, izkazali so se tudi v praksi, na drugi strani imamo tudi dobre povezave s HSE Investom, IBE, torej s projektanti in nenazadnje z izvajalci. Dela znamo organizirati na učinkovit način. Za projekt je ključno, da se v Sloveniji odločimo za formulo, ki ima najbolj zdrave temelje in rezultat katere je čimprejšnja izgradnja hidroelektrarn. V Skupini GEN imamo preizkušeno formulo in lahko prevzamemo vodilno vlogo.

 

Kdo je na potezi? Kako bi projekt srednje Save pospešili?

 

Dogovori tečejo med HSE in državo (MzI) o obliki in vsebini koncesijske pogodbe. V nadaljnjih korakih pa je treba premisliti osnove, kdo je česa v danem trenutku sposoben. Naš namen je, kar je tudi za državo daleč najbolj učinkovito, da bi v času, ko gradimo HE Mokrice, že delali na dokumentaciji in pripravah na gradnjo HE na srednji Savi. Finančni in kadrovski potencial, ki ga imamo v hidro energetiki v skupini GEN, lahko preusmerimo tudi v srednjo Savo. Daleč najbolj učinkovito bi bilo, da izkoristimo današnje znanje in izkušnje s hidro investicijami in na ta način gradimo še naprej.

 

Ključna investicija skupine GEN je drugi blok jedrske elektrarne kot regijski objekt izrednega pomena. V kateri fazi je ta projekt? Lahko Slovenija sploh doseže zastavljene energetsko podnebne cilje brez jedrske energije? Kako bodo na njegovo uresničitev vplivale odločitve nekaterih sosednjih držav o gradnji novih nukleark?

 

Verjamemo v edino pot, ki zajema vse tri temelje, na katerih v trajnostni energetiki gradimo: zanesljivost oskrbe, ekonomsko učinkovitost in varovanje okolja. Pri slednjem v povezavi s podnebnimi spremembami govorimo o prehodu na nizkoogljične tehnologije, pa tudi o razumni rabi prostora. V energetiki bo ta prehod mogoč le z vključevanjem jedrske energije. OECD, ZDA in Kanada so pokazali, da je jedrska energija skupaj z OVE najboljša kombinacija virov za dosego nizkoogljične družbe. V EU imajo države različne pristope. Menim, da bi morala Slovenija slediti usmeritvam, kot jih imata npr. Švedska in Švica. Torej manjše države, ki pa so s svojo ekonomsko učinkovito energetsko politiko uspešne pri zmanjševanju CO2 in zagotavljanju zanesljive dobave.

 

Pomembno je, da so v EKS spoznali potrebo po jedrski energiji, po zanesljivi oskrbi, in tudi poudarili pomen energije za suverenost države. Lani je Slovenija uvozila 17-18 % električne energije, Hrvaška pa je uvozila še bistveno več kot mi! Realna bilanca in številke jasno potrjujejo, da bi drugi blok z vsaj 1200 MW potrebovali že danes, pa bi ravno zagotovil potrebe po energiji v širši regiji. To je realno stanje, priznanja s strani države, da ga potrebujemo, pa še vedno ni in mi bi si želeli, da se razvije z EKS. Izgradnja drugega bloka bi učinkovito rešila vse izzive na tem področju. V okviru priprav na projekt JEK 2 smo dokončali vse potrebne analize, ki so podlaga za odgovorno odločanje in potrjujejo tako potrebe po izgradnji drugega bloka kot tudi možnosti izvedbe projekta.

 

Na kakšen način pričakujete, da se bo odločalo o novem bloku? Kdo naj odloča, stroka ali ljudstvo?

 

Težko si je bilo zamisliti gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi brez političnega odločanja v obliki zakona. Podobno si ne zamišljam izgradnje novega bloka brez politične volje, vsaj parlamenta in izkazane dolgoročne volje. Realne in premišljene. Tako kot sta se Madžarska in Poljska zavestno odločili za jedrsko energijo. Brez odločanja na vrhu se še Magna ni zgodila. Pa drugi tir itn. Jedrska energija je primerna za Slovenijo, a zahteva močno politično voljo, ki bo presegala kratke mandate, zaradi velikega pomena projekta za državo in mednarodnih partnerjev pa še toliko bolj. Velika verjetnost je tudi sklenitev kakšne meddržavne pogodbe. Vse številke in bilance potrjujejo, da Slovenija takšen projekt potrebuje in da bi z novim blokom močno okrepila gospodarstvo ter svoj regijski in mednarodni položaj na splošno. Madžarska je to spoznala in se sama na vrhu države organizirala z ministrstvom za izgradnjo novih jedrskih elektrarn. Močno se je pogajala z EU in Avstrijci in gredo naprej s projektom. Pa še to z dinamiko, ki je počasnejša kot so planirali.

Mi do tega spoznanja, kako bomo kot država delovali strateško, kako bomo v prihodnosti zagotovili dovolj energije, še nismo prišli. Če pogledate EKS in simulacije, boste videli, da papirji namigujejo na to, da naj bi po zaprtju NEK leta 2043 v enem letu znižali porabo električne energije za 30 %. Se vam zdi to realno? Naj vsak sam presodi in premisli, kaj te napovedi pomenijo samo za gospodinjstva, kaj šele za industrijo, javne ustanove. Realno, energetiki to beremo kot izklop tretjine slovenske porabe! A nihče ne bo kar nehal jemati energije. Ne moremo je v enem letu znižati za 30 %. To dejansko pomeni, da bomo bodisi v temi ali da bomo prisiljeni regulirati čas dostopa do električne energije. Si želimo takšno prihodnost? Zato ponavljam, naše odločitve morajo temeljiti na realnih osnovah. Imamo še nekaj časa, ampak z gospodarsko rastjo, s standardom življenja, postaja elektrika iz dneva v dan bolj pomembna in nenadomestljiva. Zanesljiva oskrba je tako samoumevna, da si mlajše generacije niti približno ne predstavljajo časa, ko je bila elektrika skoraj luksuz. Mi energetiki se tega zavedamo in delamo 24 ur na dan, dan za dnem, da zagotavljamo zanesljivo oskrbo, kadarkoli in kjerkoli. Zato se jasno zavedamo da bo na dolgi rok potrebno zgraditi drugi blok, če bomo hoteli pokriti vso porabo. Ni drugih zadostnih virov. Kurimo premog, uvažamo plin, hidropotencial bo kmalu izkoriščen, vetra in sonca ni dovolj. Ostane nam samo še jedrska, ki jo je treba čim prej vgraditi v vse dokumente in se resno pripraviti na odločanje. Priprava pa pomeni tudi ozaveščanje javnosti. In sprememba odnosa pristojnih do tega domačega vira iz nevtralnega v bolj realističnega.

 

Ena od možnih vaših investicij je tudi izgradnja druge turbine v TEB. Ste že ocenili ustreznost te naložbe?

Šli smo v fazno izvedbo zato, da postopno preverimo razmere na trgu. Verjamemo, da imamo primerno ekonomsko osnovo. Imamo ustrezne finančne vire, potrebujemo bistveno manj kreditov, za to fazo praktično nič. Želimo izkoristiti dobavni trg turbin, ki je še relativno ugoden. Tako računamo, da bomo šli v naslednjo fazo in v 2,5 letih postavili v obstoječo zgradbo še eno turbino.

 

V družbi GEN-I izvajajo razvoj na področju digitalizacije notranjih procesov in odnosa s kupci. Kaj je bilo na tem letos narejenega in kaj sledi v letu 2019? V skupini sodelujete v vrsti mednarodnih projektih s področja pametnih omrežij, npr. FutureFlow, ki posredno pripomorejo k razvijanju novih produktov. V čem je dodana vrednost teh projektov?

 

Če želimo dolgoročno obstati na trgu, moramo investirati tudi v naše kapacitete za prihodnost, tudi v znanje ljudi. Digitalizacija je ena takšnih investicij. V zadnjih letih smo kadrovsko ojačali to področje, rezultati ali možne praktične rešitve pa se že pojavljajo in jih bomo v naslednjih letih tudi uvajali v naše poslovanje. O tem več ne morem povedati, saj je to naša konkurenčna prednost, verjamemo pa, da bomo to znanje uspešno uveljavili tako v korist porabnika kot skozi druge pozitivne učinke, za nas tudi finančne. Z Elesom sodelujemo pri projektu FutureFlow. Verjamemo, da bomo v bodoče ravno zaradi naraščajočega deleža stohastične proizvodnje iz OVE in tudi bolj spremenljive porabe potrebovali še več fleksibilnosti tako pri proizvodnji kot porabi električne energije. Poleg vključevanja porabnikov v sistemsko regulacijo bomo morali za zanesljivo oskrbo poskrbeti tudi v obratni smeri – s čezmejno regulacijo pomagati tako porabnikom kot proizvodnji. Nam kot proizvajalcem zgleda kot konkurenca, v resnici pa damo svoje kapacitete fleksibilno drugim na razpolago in s tem zagotovimo stabilnost delovanja in zanesljivo oskrbo. Projekt FutureFlow je dober in bo dal primarne rezultate, obenem pa se lahko vzporedno razvijejo tudi sekundarni rezultati: nova znanja, ki jih lahko sami izkoriščamo pri optimizaciji našega delovanja. Pričakujemo večji angažma, večjo fleksibilnost v krajših časovnih obdobjih znotraj meja in preko meja. Že danes imamo dobre izkušnje s sodelovanjem družbe Talum pri terciarni sistemski rezervi. Praktično smo največja država v Evropi po deležu porabe, v kakršnem izklapljamo porabnike. V skupini GEN imamo raznolik portfelj porabnikov, zato FutureFlow za nas predstavlja priložnost za še bolj fleksibilno delovanje.

 

Kakšno je vaše mnenje glede zapletov, povezanih s sprejemom Energetskega koncepta Slovenije?

Vsaka resna država potrebuje strateški pogled na varno in zadostno oskrbo z energijo, hrano, vodo, pa verjetno še kaj. Brez tega klasična tržna ekonomija ne more delovati, ni osnovnega standarda življenja, država ne deluje. Zato EKS potrebujemo, tudi če ga ne revidiramo vsako leto ali vsakih 5 let. Dolgoročen pogled zagotavlja smer delovanja tudi vsem, ki na tem trgu delujemo in smo v lastništvu države. Vse naše investicije so dolgoročne narave in družbi služijo po 50 in več, tudi 100 let. Zato potrebujemo koncept, ki bo čim bolj realen in bo temeljil na prednostih Slovenije, na tem, kar zmoremo in kar imamo. Na modernem pristopu, ob upoštevanju vseh treh že omenjenih trajnostnih kriterijev, ki so med seboj enakovredni: zanesljivosti oskrbe, okolju, ekonomiji. Pri ekonomiji je treba upoštevati tudi porabnika in njegovo ekonomsko moč oz. sposobnost, da to energijo kupi – torej socialni vidik. Če tega ne bomo upoštevali, bomo hitro zabredli v strašno drage sisteme, ki si jih bo lahko privoščila le peščica prebivalcev. To ne sme biti naš cilj, energija mora ostati dosegljiva vsem. S tem skupne kapacitete vseh prebivalcev izkoriščamo za delovanje celotne družbe in blaginjo vseh. V osnovi je bil EKS kar dobro zastavljen, v zadnjem letu pa so ga nesorazmerno usmerili v dopadljive poslovno-subvencijske modele, to pa ni tisto, kar v Sloveniji potrebujemo. Verjamem, da je potrebno uravnotežiti poglede in zbrati voljo v parlamentu, za sprejetje dokumenta.

 

Kje vidite skupino GEN čez pet let?

 

Čez 5 let bo skupina GEN zagotavljala zanesljivo dobavo energije, skupaj s partnerji, kot sta HSE in ELES. Zagotavljali bomo varno obratovanje jedrske in hidroelektrarn ter stabilne zagone in kakovostne sistemske storitve. Verjamem, da bomo na tržnem delu z GEN-I še povečali našo konkurenčnost, okrepili deleže pri prodaji električne energije in plina predvsem na sosednjih trgih. Verjetno pa bomo tudi v večji meri prodajali raznolika znanja, ki jih premoremo in razvijamo v skupini. Že danes prodajamo v tujini za okoli 200.000 – 300.000 evrov storitev inženirskega znanja in verjamem, da se bo ta del še naprej razvijal. V Sloveniji še imamo nekaj znanja na tem področju, marsikje na svetu ga nimajo in ga morajo kupovati. Zna se zgoditi, da bomo naredili tudi spin off podjetja, ki bodo te specifične storitve ponujala po svetu. Upam, da bomo kljub državnemu lastništvu uspeli doseči razumevanje, da nam bodo omogočili takšno fleksibilnost. Vizija skupine GEN je postati vodilna skupina za energetsko oskrbo v Sloveniji.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2019 (5)
februar 2019 (4)
marec 2019 (6)
april 2019 (10)
maj 2019 (7)
junij 2019 (2)