Članki

Energetika in regulativa 19

Datum: 30. 1. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

Konec minulega leta sprejeta evropska energetska zakonodaja še zaostruje obveznosti držav članic, pri čemer preobrazba energetskega sektorja ne bo poceni.

Energetika in regulativa 19

V Ljubljani danes poteka že 6. forum Energetika in regulativa 19, na katerem udeleženci iščejo odgovore na številna aktualna vprašanja, ki jih pred energetiko postavlja nova evropska zakonodaja, pa tudi načrtovan prehod v nizkoogljično družbo. Konec minulega leta je bilo namreč na ravni EU potrjenih vrsta direktiv iz tako imenovanega zimskega svežnja ukrepov, pri čemer je bil med drugim  dosežen političen dogovor o električni direktivi in Uredbi o električni energiji, potrjena revidirana direktiva o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti ter uredba o upravljanju energetske unije, že lani poleti pa tudi direktiva o energetski učinkovitosti stavb. 

Vsi našteti dokumenti so zapisane cilje do leta 2030 še zaostrili, pri čemer naj bi izpuste CO2 na evropski ravni zmanjšali vsaj za 40 odstotkov, povečali delež obnovljivih virov na najmanj 32 odstotkov in energetsko učinkovitost na 32,5 odstotka. Poleg tega naj bi se delež energije iz OVE v končni porabi energije v prometnem sektorju v naslednjem desetletju zvišal na vsaj 14 odstotkov. Vse to pred vpletene deležnike postavlja zahtevne naloge, ki pa jih bo brez večjih vlaganj, in sicer ne samo v nove proizvodne obnovljive vire, ampak tudi v omrežja, zelo težko izpolniti.

Trg prožnosti in odjemalci prihodnosti

Kot je uvodoma izpostavila Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie, vprašanja povezana z evropsko in domačo regulativo vse bolj diktirajo tudi poslovne modele, pri čemer so ta hip v ospredju predvsem izzivi povezani z vzpostavljanjem trga prožnosti, na katerem naj bi aktivno sodelovali tako proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov kot upravljalci omrežij.
Mag. Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, je uvodoma opozoril na precejšnjo zmedo v evropskih dokumentih z samimi definicijami glede deleža OVE v bruto končni porabi ter dodal, da bomo deleže, ki se z novimi direktivami še povečujejo, težko dosegli. Ministrstvo si sicer tudi z nekaterimi novimi zakonodajnimi predlogi in dodatnimi ukrepi prizadeva, da bi zastavljene cilje vendarle izpolnili, a se ti zaradi zapletov z umeščanjem v prostor in pomanjkanja izvajalcev oddaljujejo. Pred kratkim sta bili v javno obravnavo poslani dopolnjena uredba o samooskrbi in novela Energetskega zakona vključno z dopolnitvami glede zagotavljanja potrebnega deleža biogoriv, do konca naslednjega leta naj bi bilo razdeljenih 30 milijonov evrov iz kohezijskega sklada s ciljem spodbujanja naložb v OVE, na voljo pa bo tudi 20 milijonov evrov iz Eko sklada za postavitev kotlov na biomaso, toplotne črpalke in podobno. Da so pred energetiko številni izzivi, je izpostavil tudi Gorazd Ažman iz Elesa, ki je dejal da je nastajajoči trg prožnosti eden ključnih elementov za uspešen prehod v nizkoogljično družbo. Po njegovih besedah so ključni cilji iz programa Čista energija za vse Evropejce povečati učinkovitost rabe energije, pospešitev uporabe čistih tehnologij ter zagotovitev konkurenčne in vsem dostopne oskrbe z električno energijo. Omenjeni cilji silijo v povezovanje različnih sektorjev in omrežij, pri čemer se srečujemo tudi s številnimi novimi trendi v energetiki – decentralizacijo, digitalizacijo, elektrifikacijo prometa in ogrevanja, vzpostavljanjem mikroomrežij. ELES v zvezi s tem že izvaja  vrsto pilotnih projektov, v katerih se povezuje tudi s tujimi partnerji, namenjeni pa so tako izobraževanju kot nabiranju izkušenj ter prepoznavanju novih virov fleksibilnosti. 
Da se bo energetika morala soočiti s spremembo vzorcev porabe in proizvodnje je bil mnenja tudi dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, ki je dejal, da se v energetiki pojavljajo tudi novi akterji in potreba po novih storitvah. Zaradi povečevanja števila manjših proizvodnih virov, električnih vozil in uporabe toplotnih črpalk bo upravljanje omrežij postalo bolj kompleksno, večji del bremena pa bo nosila distribucija. Investicije v povečanje zmogljivosti so zato nujne, novim storitvam in poslovnim modelom pa bi morala slediti tudi zakonodaja. Kot je poudaril, električna direktiva odpira vrsto dodatnih vprašanj, pomembna v teh procesih pa bo tudi vloga regulatorja, ki bo moral ustrezno ovrednotiti tudi del novih storitev. Sicer je ključna evropska usmeritev, da bi večina teh bila prepuščena trgu. Kot je še dejal, tudi Elektro Gorenjska izvaja kar nekaj pilotnih projektov, s katerimi preizkušajo možnost uvedbe regulacijskih transformatorjev, upravljanja porabe in druge prožnostne mehanizme oziroma možnosti, da bi se distribucija še aktivneje vključila v nudenje posebnih storitev.

Nosilno vlogo energetskega prehoda bo imela distribucija

Pri preobrazbi energetskega sektorja naj bi ključno vlogo v prihodnosti imela še zlasti distribucijska podjetja, ki so naložbe, s katerimi naj bi omogočile povečanje robustnosti omrežja, povečevanje deleža obnovljivih virov, vključevanja vse večjega števila toplotnih črpalk in uvajanje e-mobilnosti, zapisala tudi v desetletni načrt razvoja omrežja do leta 2028. Ta zaradi omenjenih zahtev po besedah mag. Borisa Soviča, predsednika uprave Elektra Maribor in predsednika GIZ distribucije, predvideva v naslednjih desetih letih za kar 1,6 milijarde evrov potrebnih vlaganj, ki pa jih bo glede na vse večje omejevanje osnovnih prihodkov –Agencija za energijo je za naslednje regulatorno obdobje distribuciji celo znižala omrežnino, zelo težko izpeljati, saj niso zagotovljena niti sredstva za uresničitev osnovnega scenarija.  Kot je dejal, je Slovenija glede zanesljivosti oskrbe ta hip v samem svetovnem vrhu, od prihodnjih odločitev pa bo odvisno, ali bo to mesto uspela ohraniti tudi v prihodnje. 
Mag. Boris Sovič je ob tem opozoril, da bi nas napačne odločitve na področju energetike lahko pahnile v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo ter okolje v degradacijo. 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 4)