Članki

Evolucija je boljša kot revolucija

Datum: 8. 3. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Vladimir Habjan

Na že 12. konferenci En.Odmev rdeča nit energetska prihodnost.

Evolucija je boljša kot revolucija

Direktor podjetja Belektron, ki se že od leta 2008 ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi, Boštjan Bandelj je spregovoril o prihodnjem vplivu trgovanja z emisijami na energetski sektor. Kot je dejal, je lansko leto najbolj zaznamovala regulatorna reforma na trgu emisijskih kuponov, saj prej cene emisijskih kuponov niso vplivale na energetski trg. Reforma, po kateri bodo v naslednjih štirih letih vsako leto s trga umaknili 24 odstotkov presežkov kuponov, je sicer začela veljati letos, a cene emisijskih kuponov so se na 25 evrov na tono emisij dvignile že lani, česar ni nihče pričakoval. Na rast cen pa ni vplivala le reforma, pač pa tudi številni drugi dejavniki, kot je bil dvig cene zemeljskega plina, premoga nekoliko manj, neugodne vremenske razmere za proizvodnjo električne energije iz OVE in močna gospodarska rast. Prav zaradi vseh teh dejavnikov je napovedovanje za prihodnost zelo nehvaležno, hkrati pa na dolgi rok vnaša veliko negotovost na trg emisijskih kuponov, na kar moramo biti pripravljeni. Poudaril je, da imajo cene ogljika velik vpliv na spremembe v energetiki. Razogljičenje danes poteka z dvema procesoma: rastjo investicij v OVE, saj proizvodnja iz OVE postaja rentabilna in z rastjo deleža zemeljskega plina. Bolj kot napovedovanje prihodnosti moramo biti tako pripravljeni na odziv na tržne signale, spremljati trg in biti pripravljen na spremembe, ki se bodo samo še stopnjevale.

Ni še prepozno za združitev pristopov do končnega cilja

V osrednjem omizju o energetski prihodnosti je direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar v uvodnem predavanju predstavil elektroenergetske bilance do leta 2055 in vpliv novih investicij in končne cene električne energije. Po njegovem mnenju so glavne dileme slovenske elektroenergetike v tem momentu TEŠ in njegova proizvodnja oziroma zadostnost lignita in velenjskega Premogovnika, drugi blok NEK, katere nove HE graditi hidroelektrarne, kateri razpršeni viri in njihova moč, sistemske storitve in OVE, razmah električnih vozil in toplotnih črpalk, smer in razvoj omrežij ter vzdržna uvozna odvisnost. Kot je poudaril, imamo v Sloveniji relativno nizke cene električne energije, kar je zelo ugodno za industrijo. Slovenija je po deležu brez- oziroma nizkoogljične proizvodnje 24 odstotkov nad povprečjem držav EU, kar Slovenijo uvršča na sedmo mesto. Na tem mestu je opozoril, da ne moremo govoriti o brezogljični družbi ampak o nizkoogljični družbi. To pa niso le OVE, ampak tudi jedrska energija, za katero bomo morali sprejeti odločitev da ali ne. Tudi sicer se bomo morali v naslednjem desetletju morali odločiti, kaj in kdaj. Pri tem pa moramo imeti ves čas v mislih, koliko nas bo to stalo in kako bo vplivalo na maloprodajne cene električne energije. Trenutno profitabilnost novih proizvodnih enot in tržni pogoji ne dajo nobenih osnov za investicije v OVE brez subvencij. Zato je težko napovedati, v katero smer bodo šle cene električne energije. Vprašanje glede višine omrežnine v prihodnje zaenkrat ostaja še neodgovorjeno, saj nanjo vplivajo številni dejavniki. Glede maloprodajne cene električne energije pa že zaradi novih proizvodnih virov, ki bodo temeljili na nizkoogljičnih tehnologijah, lahko pričakujemo višje cene.

Kot je v nadaljevanju okrogle mize poudaril mag. Aleksander Mervar, bo šel razvoj slovenske energetike v prihodnje vsekakor v smer nizkoogljičnosti, pri tem pa mora Slovenija najti svoj model in ne postati uvoznik tehnologij. Marjan Eberlinc iz Plinovodov je izpostavil, da bo prehodno obdobje zelo zahtevno, zato lahko zemeljski plin v tem času odigra pomembno vlogo. Mag. Rok Vodnik iz Petrola energetsko prihodnost vidi pametnejšo, torej temelječo na tehnoloških platformah, ki bodo zagotavljale zanesljivost obratovanja OVE. Erwin Smole iz globalne neprofitne organizacije Energy Web Fonudation je izpostavil digitalizacijo , s katero prihajajo velike spremembe pri odjemalcih, pa tudi veliki sistemi hranjenja. Mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana je opozoril, da se bodo ključne spremembe dogajale predvsem na distribucijskem omrežju, ki ga je treba obravnavati kot ključnega dejavnika, sicer se bodo pojavile težave v omrežju. Martin Novšak iz GEN energije je spomnil, da bo veliko vlogo v nizkoogljični družbi imela tudi jedrska energija. Da bodo v naslednjih 15 do 20 letih pomembno vlogo igrali OVE, je bil mnenja tudi Alberto Pototschig iz Acerja, zato je treba sistem narediti bolj fleksibilen. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je treba povečati vlaganja v nove tehnologije, a pri tem je potrebna jasna usmeritev države oziroma strateško začrtana smer, kar bo omogočilo nove poslovne modele in povezovanje z drugimi. Vsekakor pa nove tehnologije nudijo neskončne možnosti.
Kot je ob koncu omizja poudaril državni sekretar za MzI mag. Bojan Kumer, so dokazali, da politika sama prehoda v nizkoogljično družbo ne bo mogla izpeljati. Tega ne bo mogla izvesti niti energetika sama, ampak mora v ta proces vstopiti še tretji deležnik, in to je industrija. Samo vsi trije bodo v sinergiji lahko družbi zagotovili pravi prehod. Treba bo uporabiti vse pristope, gledati naprej in biti pogumni. Najti je treba torej optimalno pot in zagovarjati posebnosti Slovenije.

Erwin Smole iz globalne neprofitne organizacije Energy Web Fonudation je v zvezi z uvajanjem tehnologij veriženja podatkovnih blokov v energetiko poudaril, da energetski prehod povečuje potrebe po uvajanju naprednih omrežij, ki omogočajo dvosmerni pretok energije in uveljavitev vloge aktivnih odjemalcev. Novi poslovni modeli ob tem odpirajo številna vprašanja, denimo glede varnosti izmenjave podatkov, obračuna in hitrosti transakcij, izvajanja »pametnih« pogodb in podobno, na katera pa je mogoče z uporabo tehnologij veriženja podatkovnih blokov že učinkovito odgovoriti. Kot je še dejal, gre za tehnologijo, ki se šele razvija, ima pa Slovenija glede na dosedanje znanje s tega področja, uspešno potrjeno tudi v praksi, veliko možnosti, da se pridruži najuspešnejšim.

Ni drugih politik kot trajnostne politike

V sklepnem omizju o vplivu trajnostnih politik na prihodnost energetskih družb je Medeja Lončar iz podjetja Siemens Slovenija dejala, da je Slovenija zelo dobra na tem področju in v zadnjem času naredila precej korakov naprej. To se kaže predvsem v večjem sodelovanju vseh, ki delujejo na področju energetike. Kot je izpostavil v. d. direktorja Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc, so energetske in trajnostne politike eno, saj energetska politika danes temelji prav na trajnostnih tehnologijah. Dr. Robert Golob iz GEN-I trajnostni razvoj v podjetju narekujejo nove tehnologije, ki odpirajo številne možnosti tako na slovenskem kot globalnem trgu. Glavni motivator dela so ljudje, ki te tehnologije sprejemajo. Po drugi strani pa je mag. Boris Sovič iz Elektra Maribor dejal, da so distribucijska podjetja javne službe, ki delajo v interesu uporabnikov. Da bi lahko omogočili vse te spremembe, bi potrebovali proaktivno regulacijo in proaktivno energetsko politiko. Dr. Karlo Peršolja iz Borzena je izpostavil, da vsaka velika sprememba povzroča velik izziv, zato je razmišljanje o trajnosti v energetiki treba ukoreniniti že pri mladih. Stojan Nikolić iz HSE je spomnil, da trajnost prinaša s sabo stroške, zato je treba upoštevati, da se breme stroškov pravično porazdeli. Kot so sklenili razmišljanja, bo pot v drugačno energetiko hitrejša, kot si mislimo in bo zelo vplivala na proizvodnjo, saj bomo največji proizvajalec vsi mi.

V sklepnem predavanju z naslovom Prilagoditev ali propad – kako lahko energetska podjetja preživijo energetsko tranzicijo je Thomas Pellerin-Carlin iz Inštituta Jacques Delors opozoril na nevarnosti, ki pretijo podjetjem, ki ignorirajo politične odločitve in dejal, da so evropske podnebno energetske zaveze dejstvo, ki ga je treba sprejeti. Ob tem je podal tri ključne nasvete energetskim podjetjem pri prevetritvi lastnih poslovnih modelov, in sicer je treba najprej ugotoviti, ali je obstoječa poslovna politika usklajena z globalnimi političnimi cilji ter napovedane spremembe izrabiti za prepoznavanje novih poslovnih priložnosti. Ob tem je še poudaril, da je v primeru, če politični cilji ogrožajo obstoječi posel, lažje spremeniti posel kot politiko ter, da je sporočilo EU glede prihodnjega razvoja energetskega sektorja zelo jasno in pomeni slovo od centraliziranih modelov oskrbe, starih fosilnih tehnologij in preživelih poslovnih modelov. (bj)

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 4,5)