Članki

12. srečanje partnerjev GEN-I  

Datum: 14. 3. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

Trend gibanja cen zemeljskega plina v tem letu kaže navzdol, cene električne energije pa bodo v precejšnji meri odvisne od gibanja cen emisijskih kuponov.

12. srečanje partnerjev GEN-I

V Ljubljani je danes potekalo tradicionalno srečanje partnerjev družbe GEN-I, na katerem so predstavili poglavitne kazalce poslovanja družbe GEN energija, nekatere ključne zakonodajne okvire, ki naj bi krojili prihodnost podjetij ter pričakovanja glede prihodnjega gibanja cen električne energije in zemeljskega plina. Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril generalni direktor GEN energije Martin Novšak, slovenska energetika sodi na drugo mesto po zagotavljanju zanesljivosti in na skupno šesto mesto treh ključnih kazalcev na lestvici svetovnega energetskega sveta, kar dokazuje, da smo v preteklosti glede razvoja energetske panoge sprejemali dobre odločitve. Kot je dejal, bi si pametnih odločitev želeli tudi vnaprej, pri čemer Gen energija za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo na leto namenja okoli 100 milijonov evrov (od tega 50 milijonov za posodobitve NEK), letos pa naj bi jih še deset milijonov evrov več. Kot je dejal Novšak, bi se morali zavedati, da že danes uvažamo do 20 odstotkov vse potrebne električne energije, kar pomeni, da smo tržno precej ranljivi. Zaradi razmer na trgu se je lanska investicija v nov sodoben plinski blok v termoelektrarni Brestanici že pokazala kot utemeljena, pri čemer so po Novšakovih besedah samo v januarju obratovali že več kot prej v dveh treh letih, pa tudi v marcu so imeli že kar nekaj nujnih zagonov. Električne energije v regiji ni dovolj, samo glede na potrebe Slovenije in Hrvaške bi že danes potrebovali nov 1200 MW jedrski blok, zato tudi ne preseneča, da ostaja izgradnja JEK 2 prednostni projekt skupine, pri čemer pa samo bogate izkušnje, znanje in finančna sredstva ne bodo dovolj, ampak bo v zvezi  s tem treba čim prej sprejeti tudi politično odločitev. Čeprav so okoljevarstveni postopki pri nas precej zapleteni in zahtevni, v GEN energiji vendarle pričakujejo, da bodo lahko jeseni začeli z gradnjo zadnje v verigi hidroelektrarna na spodnji Savi, hkrati pa se pripravljajo tudi na sodelovanje pri gradnji elektrarn na srednji Savi. Marca so podpisali tudi pogodbo za nabavo tehnološke opreme za sedmi plinski blok v Brestanici, s čimer bodo še okrepili vlogo te elektrarne pri zagotavljanju stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema.

Preobrazba energetike kot priložnost in ne nočna mora

Mag. Stane Merše vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS je v nadaljevanju predstavil aktualne evropske cilje v zvezi s prehodom v nizkoogljično družbo ter nekatere prednosti in priložnosti znižanja ogljičnega odtisa za slovenska podjetja. Kot je dejal, je cilj EU, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna, v okviru programa Čista energija za vse Evropejce pa so bili sprejeti tudi konkretni podnebno energetski cilji do leta 2030 s poudarkom na povečanju energetske učinkovitosti, povečanju deleža obnovljivih virov, raziskavah in razvoju ter zagotovitvi enakopravnega položaja potrošnikov. V okviru vzpostavitve energetske unije so bili postavljeni tudi novi, še zahtevnejši cilji do leta 2030, in sicer tako glede deleža obnovljivih virov v končni rabi energije (32-odstotni delež), zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (za 40 odstotkov), povečanja energetske učinkovitosti (za 32,5-odstotka) ter zagotovitve najmanj 15-odstotne povezljivosti energetske infrastrukture. Gre za velike izzive na vseh ključnih področjih, tako v industriji, kmetijstvi, področju energije in v prometu. Pri tem nas čaka zahtevna naloga še zlasti v prometu, kjer so se emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005 povečale za milijon ton, medtem ko so bile skupne v enakem obdobju nižje za 15 odstotkov. Ukrepi v prometu so pomembni tudi z vidika porabe energije, saj znaša njegov delež v skupni porabi energije, ki se na letni ravni giblje okoli 60 TWh, kar 36 odstotkov. 
Slovenija naj bi svoje cilje na omenjenih področjih uskladila z evropskimi pričakovanji z nekaterimi strateškimi dokumenti, ki so v pripravi – EKS, NEPN, Dolgoročno strategijo, že zdaj pa je jasno, da nam prvotnih ciljev do leta 2020 ne bo uspelo doseči. Po besedah mag. Meršeta so naši ključni nacionalni izzivi na poti do nizkoogljičnosti zmanjšanje porabe energije v vseh sektorjih, določitev deleža energetske samozadostnosti, zadovoljive rešitve v zvezi z umeščanjem obnovljivih virov v prostor in ustrezen regulatorni okvir. Izzivi, ki ob energetski preobrazbi še čakajo industrijo, pa so nadaljnja optimizacija porabe, vzpostavitev krožnega gospodarstva, digitalizacija in nove tehnologije, pri čemer bi bilo smiselno v čim večji meri izrabiti tudi razpoložljiva evropska sredstva.

Cene plina se znižujejo, meja za električno energijo pa je postavljena pri 53 evrih za MWh

Dr. Dejan Paravan, vodja strateškega inoviranja v GEN-I, je zbranim predstavil nekatera aktualna dogajanja glede gibanja cen električne energije in zemeljskega plina tre ključnih energentov. Kot je dejal je lani cena nafte čez leto precej nihala, hkrati pa tudi cene premoga, ki so po precejšnjem dvigu sredi leta, konec leta šle navzdol. Precej živahno je bilo tudi na trgu emisijskih kuponov, kjer je cena s prvotnih 5 evrov poskočila na 25 evrov, to pa naj bi bil tudi ključni dejavnik, ki bo v prihodnje oblikoval končno ceno električne energije. V zvezi s cenami zemeljskega plina je dr. Paravan izpostavil, da ni pričakovati podražitev oziroma prej nasprotno, saj so plinohrani v Evropi zaradi mile zime polni, večajo se tudi količine uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina, hkrati pa se povečuje tudi zmogljivost prenosnih poti iz Rusije v severno Evropo.
Na področju električne energije pa so zadeve drugačne, saj je bilo letošnje leto v regiji hidrološko precej slabše in se zaloge vode v akumulacijah zmanjšujejo, zaradi postopnega zapiranja dotrajanih elektrarn se zmanjšujejo tudi količine električne energije na trgu, hkrati pa je kljub ohlajanju gospodarstva še vedno zaznati naraščanje povpraševanja in porabe. Pri prihodnjem gibanju cen električne energije naj bi po Paravanovih ocenah veliko vlogo odigrala dogajanja na trgu emisijskih kuponov, saj napovedane reforme sistema trgovanja s kuponi cene potiskajo navzgor, nanje pa utegnejo v bližnji prihodnosti vplivati še dogajanja povezana z brexitom, poglabljanje recesije, podnebne razmere v regiji in globalni vpliv gibanja cen nafte. Sicer pa naj bi bila primerna cena za zaklepanje pogodb za leto 2020 po ocenah GEN-I glede na trenutna predvidevanja na ravni 53 evrov za MWh.

Pred nami je zelena transformacija

Drugi del srečanja je bil pogled v energetsko prihodnost. Dr. Rok Lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja pri GEN-I, je napovedal, da je elektro energetski sistem na pragu velikih sprememb ter spregovoril o izkušnjah in rezultatih vključevanja aktivnih odjemalcev v virtualno elektrarno ter izkušnjah iz izvajanja projekta Future Flow. 
Sandi Kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji pri GEN-I, je predstavil vizijo razvoja in prve pilotne projekte na področju celovite energetske oskrbe stavb s pomočjo pametnih algoritmov.  Ti bodo omogočili polnjenje električnih vozil brez nepotrebne nadgradnje obstoječe infrastrukture. Dotaknil se je tudi potenciala za razvoj novih poslovnih modelov v povezavi s hranilniki energije in mikro proizvodnjo iz sončnih elektrarn. Nakazal je razvojne aktivnosti na GEN-I v prihodnjih obdobjih in prednosti uporabe naprednih energetskih tehnologij  v povezavi z visokotehnološkimi IT rešitvami.
Gregor Hudohmet, direktor GEN-I Sonce, je predstavil rezultate na področju gradnje sončnih elektrarn ter poudaril, da GEN-I Sonce v celoti odgovarja na izzive dekarbonizacije in stopa po poti decentralizacije. S tem prispeva k povišanju deleža brezogljične energije in omogoča lažji in hitrejši prehod v zeleno družbo.
V zaključni razpravi so se dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, dr. Dejan Paravan ter mag. Stane Merše osredotočili na prihajajočo energetsko revolucijo ter vlogo samooskrbe z zeleno energijo. V Sloveniji se je že več kot 2000 gospodinjstev odločilo za lastno sončno elektrarno, od tega jih je 700 postavil GEN-I. Kot novost v letošnjem letu so predstavili samooskrbo na več stanovanjskih stavbah. Ob tem pa so še napovedali priložnost za projekte samooskrbe tudi pri velikih poslovnih odjemalcih. Napredna zakonodaja je ključna za razvoj tega sektorja in napovedane nadgradnje uredbe o samooskrbi nedvomno izpričujejo, da se tudi Vlada RS vedno bolj zaveda pomena izrabe obnovljivih energetskih virov.
»Naše poslanstvo presega zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Naše poslanstvo je omogočiti odjemalcem zeleno transformacijo in znižanje ogljičnega odtisa, zato smo razvili številne energetske storitve upravljanja z energijo. Samooskrba s soncem je danes za poslovne odjemalce realna in ekonomsko atraktivna opcija, o kateri mora razmisliti vsak direktor, ki bi rad znižal okolijski vpliv svojega podjetja,« je poudaril dr. Golob.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 4,67)