Članki

Z mednarodne konference Slovenskega združenja za energetiko

Datum: 2. 4. 2019 Besedilo: Mojca Drevenšek, Foto: Barbara Reya

Sodelovanje med energetskimi sektorji, sistemi in omrežji, predvsem med elektroenergetskim in toplotnim omrežjem, lahko pomembno poveča učinkovitost in hitrost energetskega prehoda.

Z mednarodne konference Slovenskega združenja za energetiko

Sodobne trajnostne energetske rešitve so vse bolj kompleksne, zato zahtevajo sodelovanje številnih strok, predvsem s sorodnih področij energetike, je ob odprtju letošnje mednarodne konference Slovenskega združenja za energetiko poudaril predsednik prof. Alojz Poredoš. Pomen konference v slovenskem in mednarodnem prostoru raste, na letošnji sodelujejo energetski strokovnjaki iz 11 držav in z vseh področij oskrbe z energijo, od proizvodnje prek distribucije do končne rabe. »Zbrali smo 48 prispevkov, ki bodo predstavili številne primere dobre prakse in uspešnih projektov ter izzive, razvojne usmeritve in sodobne koncepte razogljičenja družbe,« je v uvodnem nagovoru poudaril Poredoš.

Sodelovanje med elektriko in toploto lahko poveča učinkovitost energetskega prehoda
Skupni imenovalec pozdravnih nagovorov, plenarnih predavanj in okrogle mize je bila nuja po sodelovanju med energetskimi področji in sistemi. Kot je poudaril Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, imajo daljinski sistemi ogrevanja pomembno vlogo v nacionalni energetiki in jo bodo imeli tudi v prihodnje, saj je njihov prispevek k uresničevanju visokih evropskih in nacionalnih energetsko-podnebnih ciljev nepogrešljiv. »Na oskrbo z energijo moramo gledati celostno in si prizadevati za usklajene aktivnosti v celotni verigi energetskih sistemov, to od nas pričakujeta tudi evropska in slovenska zakonodaja,« je povedal Kumer.
O potrebi po hitrem in učinkovitem ukrepanju za doseganje energetsko-podnebnih ciljev je spregovoril tudi Paul Voss, direktor omrežja Euro Heat & Power. Poudaril je, da prinaša novi regulatorni okvir v sektor ogrevanja in hlajenja nekaj optimizma. Vendar je v evropskem prostoru še vedno preveč govoričenja in sanjarjenja. »Ničenergijske stavbe, elektrifikacija vsega na podlagi sončne in vetrne energije, uporaba vodika v naših dnevnih sobah. Včasih razmišljam, da nas tovrstno pripovedovanje zgodbic nekako pomirja in uspava. Če verujemo predvsem v razvoj prihodnjih tehnologij, nam namreč danes ni treba narediti ničesar s tistim, kar že deluje, kar imamo pred nosom in s čemer bi lahko bistveno prispevali k razogljičenju,« je bil kritičen Voss in je v zaključku svojega prispevka nakazal ključne poti razvoja sektorja ogrevanja in hlajenja, ki gredo v smeri razogljičenja (s pomočjo izrabe OVE ter odpadne toplote in hladu), povečanja učinkovitosti daljinskih sistemov, večjega osredotočenja na odjemalca in njegovo udobje, digitalizacije storitev in integrirane, povezane narave energetskih sistemov. »Sodelovanje med energetskimi sektorji, sistemi in omrežji, predvsem med elektroenergetskim in toplotnim omrežjem, lahko pomembno poveča učinkovitost in hitrost energetskega prehoda,« je zaključil Voss.

Potrebujemo vizijo, nerealne obljube nam škodijo
Franc Žlahtič je kot bivši predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (WEC – World Energy Council), ki ga od konca marca vodi Ivan Šmon, predstavil rezultate zadnjih raziskav World Energy Trilemma in World Energy Issues Monitor. WEC redno pripravlja in objavlja globalno lestvico držav glede na njihovo uspešnost pri uresničevanju energetske trajnosti (Energy Sustainability). Energetsko trajnost tvorijo tri ključne dimenzije, in sicer varnost in zanesljivost oskrbe z energijo (Energy Security), enakopravnost in cenovna dostopnost energije (Energy Equity) in okoljska trajnost (Environmental Sustainability).
Slovenija dosega v globalnem merilu odlične rezultate. V letu 2018 smo v skupnem seštevku ključnih kazalnikov (energetska varnost, dostopnost energije in okoljska trajnost) med 125 državami dosegli 6. mesto (skupna ocena AAB). Na področju zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo pa smo se globalno uvrstili na 2. mesto, takoj za Dansko. 
Kot je pokazal World Energy Issues Monitor, v katerem je sodelovalo tudi 60 slovenskih energetskih voditeljev iz vrst industrije, oblikovalcev politik in strokovnjakov, so kritične negotovosti, s katerimi se soočamo v slovenskem prostoru, predvsem učinkovitost trgov, finančne spodbude in povezanost v EU. Med našimi akcijskimi prioritetami pa so energetska učinkovitost ter nizkoogljični obnovljivi viri in jedrska energija. »V energetiki ni enoznačnih rešitev. Potrebujemo vizijo, nerealne obljube pa nam škodijo,« je poudaril Žlahtič in zaključil, da ima Slovenija dobre danosti za razvoj nacionalne energetike, nujno pa potrebuje bolj celostno načrtovanje. »Razogljičenje gospodarstva vključuje energetiko, transport, industrijo, kmetijstvo in še kaj. Nujno je povezovanje sektorjev elektrike, plina, toplote, obnovljive energije. Sicer pa, ali sploh še lahko opredelimo, kaj je to energetski sektor?,« je zaključil Žlahtič in tako ponudil odlično iztočnico za razpravo na okrogli mizi, v kateri so sodelovali Paul Voss (Euro Heat & Power), Lars Gullev (VEKS, Danska), Bojan Bogdanovič (EBRD, Renewable District Energy, Western Balkans), Jože Torkar (PETROL), Tomaž Žagar (GEN energija), Gregor Jeglič (Bossplast) in Franc Cimerman (Plinovodi).
Rdeča nit razprave so bili trajnostni energetski projekti, njihovo financiranje in medsektorsko sodelovanje. Razpravljavci so med drugim ugotovili naslednje:
- energetika je zelo temeljna infrastrukturna dejavnost, obstaja razkorak med dojemanjem energetike v javnosti in dejanskim delom v energetiki; 
- imamo veliko projektov, ki so -kot je to običajno v energetski dejavnosti- dolgoročne narave in zato ne dajejo vidnih rezultatov na letni ravni, vendarle pa prinašajo pomembne rezultate na področju oskrbe z nizkoogljično energijo (o njih je v javnosti in politiki premalo govora),
- občine, mesta in skupnosti so gonilna sila pri prehodu v nizkoogljično družbo, zato se je treba več ukvarjati z njimi (in ne zgolj z Brusljem), saj lahko hitro udejanjijo zelo konkretne rešitve na področju nizkoogljične oskrbe z energijo,
- za dobro pripravljene projekte je denar na voljo, vendar projektov pogosto primanjkuje; mesta in skupnosti se v svojih načrtih ne osredotočajo dovolj na priložnosti, ki jih zagotavljajo sistemi daljinskega ogrevanja.

Podpisani sporazumi o sodelovanju SZE s CIGRE, SAEE in MaTaSzSz
V potrditev potrebe po sodelovanju med akterji v energetiki je po zaključku okrogle mize sledil podpis kar treh sporazumov o sodelovanju, ki jih je predsednik SZE prof. Alojz Poredoš podpisal s prof. Maksom Babudrom (CIGRE), Sarah Jezernik (predsednico SAEE, Slovensko združenje za energetsko ekonomiko) in Tiborjem Orbanom (predsednikom MaTaSzSz, madžarsko združenje sektorja daljinskega ogrevanja).
Konferenca se je v ponedeljek in torek nadaljevala z delom v sekcijah, in sicer na teme:
- Soproizvodnja, OVE, energija iz odpadkov, akumulacija energije,
- Daljinsko ogrevanje in hlajenje – smeri razvoja,
- Ogrevanje, hlajenje in klimatizacija v stavbah,
- Oskrba s plinom – rešitev na poti v nizkoogljično družbo in
- Pospeševanje izkoriščanja odvečne toplote v Centralni Evropi.
Drugi dan konference bo poleg že omenjenih sekcij namenjen tudi predstavitvam in razpravam v skupni tematski sekciji trajnostna energetska oskrba prihodnosti.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 7, skupna ocena: 4,71)