Članki

Distribucija ključna pri prehodu v nizkoogljično družbo

Datum: 5. 4. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Miro Jakomin

Z letošnje 5. strateške konference distribucije.

Distribucija ključna pri prehodu v nizkoogljično družbo

Tokrat so v središče postavili razvoj in dejavnost elektrodistribucijskih podjetij v prihodnosti, s poudarkom na rešitvah, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično družbo. Kot so opozorili predstavniki vseh petih distribucijskih podjetij, potrebujejo jasen regulatorni okvir, da bodo vedeli, kakšno pot ubrati, da bodo lahko izpolnjevali svoje osnovno poslanstvo – zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo.

Po besedah predsednika GIZ distribucije električne energije mag. Borisa Soviča je distribucija katalizator prehoda v nizkoogljično družbo in slovenska elektrodistribucijska podjetja se zavedajo odgovornosti za uporabnike in za uresničevanje trajnostnega razvoja. V ospredju energetskega prehoda so obnovljivi viri energije, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja, nove naprave ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Vsa električna vozila, toplotne črpalke in velika večina proizvodnih virov bodo integrirani v elektrodistribucijsko omrežje. Od jakosti, robustnosti in naprednosti tega omrežja je tako odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Za uresničevanje poslanstva distribucije pri zagotavljanju infrastrukture trajnostnega razvoja pa je pomembno tudi to, da bosta zakonodaja in regulacija sinhronizirani z energetsko tranzicijo. Upravljanje nacionalne energetike pa mora upoštevati tudi sprejemljivost za uporabnike in za trajnostni razvoj države.
Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek se je v svojem nagovoru udeležencev izpostavila, da so distribucijska podjetja pred velikim izzivom, ki bi ga lahko primerjali s tistim ob vzpostavitvi distribucijskega omrežja. Sedaj ga je treba nadgraditi z novimi storitvami, prilagoditi novim tehnološkim možnostim in priložnostim, ob tem pa poskrbeti, da bo še naprej ostalo med najboljšimi na svetu. Podjetja so lahko ponosna na dobro delo v preteklosti, vendar ne zaspati na lovorikah dela preteklih generacij. Tudi danes je znanja in izkušenj doma veliko, zato se bodo po njenem mnenju, distribucijska podjetja ne samo uspešno prilagajala preobrazbi družbe, ampak narekovala tempo tej preobrazbi.
V nadaljevanju srečanja je beseda tekla o pametnem upravljanju distribucijskega omrežja in izzivih, ki jih prinaša nov razvojni načrt.
Dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus je predstavil elektroenergetski sistem kot socio-tehnični sistem in izpostavil glavne ovire za trajnostni energetski prehod ter načine, kako jih preseči. Kot je opozoril, je energetika v zadnjih 15 letih doživela veliko sprememb. Sektorja tako ne usmerjajo več le regulatorni okviri, ampak ga usmerjajo tudi številni dodatni akterji, s čimer je energetika postala bolj kompleksna. Trajnostni energetski prehod zahteva strukturni preskok v sektorju – energetski prehod od velikih centraliziranih elektrarn na fosilne vire in jedrsko energijo k razpršeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, pri čemer pa se pojavljajo številne ovire, ki niso le tehnične narave, temveč se bolj nanašajo na delovanje posameznih akterjev, institucij in elektroenergetskega socio-tehničnega sistema. To pa ne predvideva le tehnoloških sprememb, ampak vključuje spremembe v organizacijah, institucijah, regulativah, politikah, gospodarstvu in družbi. Ovire za spremembe v smeri trajnostnega energetskega prehoda se pojavljajo na tehničnem, družbenem, političnem, ekonomskem in institucionalnem področju. Pojavljajo se na ravni posameznih akterjev, ki sledijo institucionalni logiki, svojim interesom, prepričanjem in vrednotam, na ravni institucij v obliki institucionalnih struktur in praks, na ravni energetske politične arene ter na ravni sistema v obliki sistemskih pravil ter zaklenjenosti sistema v trenutnih tehnologijah in načinu upravljanja. Ovire pa na različnih ravneh vplivajo tudi druga na drugo in imajo velikokrat učinek ojačitve. Preseganje ovir je težavna naloga, saj je treba naslavljati več dejavnikov. V procesih sprememb je ključna vloga odločevalcev, ki so odgovorni za ukrepanje, naslavljanje okoljskih problemov in ustvarjanje pogojev za spremembe. Energetska podjetja nimajo potreb po spremembah in jih v večini primerov ovirajo, obrobni akterji pa so prešibki in nimajo dovolj moči, da bi sprožili spremembe. Je pa vloga obrobnih akterjev, predvsem civilne družbe, izredno pomembna, saj pobude za spremembe skoraj v celoti prihajajo z njihove strani.
Mag. Andrej Božič iz SDH je predstavil spremljanje poslovanja elektrodistribucijskih podjetij in načine, s katerimi upravljalec SDH podpira njihov razvoj. Po njegovih besedah se distribucijska podjetja intenzivno pripravljajo na izzive, ki jih prinašajo elektrifikacija mobilnosti, dekarbonizacija, mrežna integracija novih naprav in proizvodnih virov, predvsem pa vloga aktivnega uporabnika. Razvijajo nove storitve, ki bodo temeljile na naprednih omrežjih, personalizaciji komunikacije med uporabnikom omrežja in elektrooperaterjem, mrežni integraciji novih virov in naprav, e-poslovanju ter internetu stvari. Poudarek bo tako na zagotavljanju novih storitev za aktivnega uporabnika. Distribucija predstavlja infrastrukturo trajnostnega razvoja, zato je od njene uspešnosti odvisna tudi izvedljivost prehoda v nizkoogljično družbo, ki je v ospredju vseh sodobnih razvojnih strategij. Pri vseh teh aktivnostih pa jih podpira tudi SDH. Ob tem je mag. Andrej Božič izpostavil še urejenost poslovanja distribucijskih podjetij in njihovo donosnost, saj vseh pet distribucijskih podjetij kontinuirano izboljšuje poslovanje in dosega zelo dobre poslovne rezultate.
Nov Razvojni načrt distribucijskega omrežja za obdobje 2019-2028 je predstavil Vladimir Mauko iz družbe SODO. Ker imajo na načrtovanje distribucijskega omrežja vedno večji vpliv novi dejavniki (vplivi razpršene proizvodnje električne energije, toplotnih črpalk in polnilnic za električna vozila), katerih vpliv se že občuti in se bo še stopnjeval ter ne vemo zanesljivo, s kakšno intenzivnostjo in v kakšnem časovnem obdobju bo njihov vpliv naraščal, je tokratni razvojni načrt izdelan v dveh različicah, osnovni in razširjeni varianti razvoja. Razširjena varianta razvoja je bila izdelana zaradi novih vplivov in dejavnikov na razvoj distribucijskega omrežja in vključuje višjo rast odjema in koničnih obremenitev. Realizacija razvojnega načrta, še posebej razširjene variante, bo v največji meri odvisna od zmožnosti zagotovitve finančnih sredstev. Tako je za vlaganja v distribucijsko omrežje v osnovni varianti namenjena 1,2 milijarda evrov, v razširjeni pa 1,6 milijarda evrov. Za realizacijo razvojnega načrta po osnovni varianti je ustrezna višina finančnih sredstev zagotovljena, v primeru realizacije razširjene variante razvojnega načrta treba poiskati dodatne vire financiranja. Neizogibno dejstvo energijskega prehoda je potreba po zagotavljanju ustreznih zmogljivosti v distribucijskem omrežju, to pa lahko dosežemo le z ustrezno širitvijo in krepitvijo le-tega, je poudaril Vladimir Mauko. Medtem pa bodo vlaganja v napredne tehnologije in inovativne rešitve prispevala k temu, da bo vpliv energijskega prehoda na distribucijsko omrežje bolj vzdržen. Uspešnost bo odvisna od sposobnosti prilagajanja, obvladovanja razvoja, zagotovljenih finančnih sredstev in jasno postavljenih ciljev energetske in okoljske politike v državi.

Distribucija trenutno nekoliko odrinjena na stran

Ob koncu srečanja je bila na sporedu še okrogla miza, na kateri so sodelovali vsi predsedniki uprav elektrodistribucijskih podjetij in državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer.
Mag. Bojan Kumer je izpostavil, da je vloga distribucije pri prehodu v brezogljično družbo ključna, zato je treba vzpostaviti primeren regulatorni okvir, ki bo distribucijam omogočal odigrati to vlogo. Treba bo najti ustrezno pot v okviru evropske zakonodaje, kjer so ključni cilji že določeni in jih moramo pri tem upoštevati. Kljub vsemu lahko najdemo povsem svojo, slovensko pot, saj imamo znanje in zanesljiv energetski sistem, ki nam to omogočata. Kot je še povedal, se bo v naslednjih letih energetska zakonodaja še zelo spreminjala, zato jim izzivov in dela na ministrstvu ne bo zmanjkalo. Čeprav mogoče rezultati še niso vidni, pa so trenutno zelo aktivni pri pripravi posodobljenega EZ, EKS in NEPN in vseh potrebnih podzakonskih aktov.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič je poudaril, da je danes distribucijsko omrežje ponekod že preobremenjeno. Ker je distribucija v najpomembnejšem razvojnem obdobju, bi potrebovali jasno strategijo države, da bodo distribucijska podjetja imela jasne usmeritve. Znanja je v Sloveniji dovolj, manjka le dialog med ključnimi akterji, ki bodo krojili prihodnost slovenske energetike.
Tudi predsednik uprave Elektro Maribor in GIZ distribucije električne energije mag. Boris Sovič je poudaril, da bi morale biti vse temeljne opredelitve usklajene, saj imajo vse odločitve svoje posledice. Pri tem pa je treba poskrbeti, da bo energetski prehod pravičen do vseh, transparenten in trajnosten.
Predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je poudaril, da bo distribucijsko omrežje tudi v prihodnje ostalo omrežje, le da bo bolj kompleksno. Današnje stanje je dobro predvsem po zaslugi preteklih investicij. Treba pa je vedeti, da bo v prihodnje treba zgraditi robustno in močno distribucijsko omrežje, če želimo to stanje ohraniti in izboljšati. V distribuciji je dovolj znanja, ki bo kos vsem izzivom, treba ga je le povezati.
Na podlagi preteklih podatkov in ob predpostavki, da se ne bo nič spremenilo, bi težko uresničili že osnovno varianto razvoja omrežja, kaj šele investicije v okviru razširjene variante, je izpostavil predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon. Distribucijski operater, ki bo predstavljal glavno stičišče med vsemi relevantnimi akterji, bo namreč moral razviti nova orodja in nove poslovne modele. Ob dosedanjih nalogah bo moral zagotavljati tudi uporabniško platformo za nove tržne storitve prožnosti, za nediskriminatoren dostop do omrežja in za zagotavljanje podrobnih in sprotnih informacij v omrežju.
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je opozoril, da ne smemo pozabiti še enega dejstva, in sicer energetske revščine, ki je trenutno zagotovo prevelika. Zato naj zakonodaja omogoči pogoje, da se bo ta zmanjšala.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da distribucijska podjetja zaradi vlaganj in zaradi omejitev, ne bodo izgubile lokalne vpetosti. Lokalnega se namreč ne da izbrisati, kvečjemu se lahko spremeni upravljanje. Ali kot je misli povzel mag. Boris Sovič, je teritorialna prezenca distribucijskih podjetij njihova esenca, ki bo ostala tudi v prihodnje. Že v preteklosti so dokazali, da delajo dobro v miru in v vojni, da so profesionalci, ki s svojimi resursi naredijo čim več, kar so zmožni.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 4)