Članki

Rudarji imajo novo kolektivno pogodbo

Datum: 17. 4. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: arhiv Premogovnika Velenje

Dosedanja kolektivna pogodba je bila kljub sklenjenim aneksom že precej zastarela in ni več ustrezala dejanskim razmeram.

Rudarji imajo novo kolektivno pogodbo

V sejni sobi Premogovnika Velenje je danes potekal slavnostni podpis nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Pogodbo, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta, je s strani delodajalcev vodil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Delodajalce je kot partner in pogajalec zastopala Energetska zbornica Slovenije, pogajalsko ekipo s strani delojemalcev pa so sestavljali predstavniki treh reprezentativnih sindikatov, in sicer Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ter Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE).

Predsednik SDRES Asmir Bećarević je ob današnjem slavnostnem podpisu nove panožne kolektivne pogodbe izpostavili, da ima ob podpisu mešane občutke, saj je videti, da so  delodajalci takrat pred 23 leti, ob zadnjem podpisu pogodbe, bolje razumeli družinske potrebe in delovne pogoje delavcev, saj je prejšnja pogodba v nekaterih delih boljša kot nova. »Pravega razloga, da vrednost kolektivnih pogodb upada, ne znam podati. Morda je razlog v upadanju članstva in pasivnosti nasploh, kar se odraža v današnjih kolektivnih pogodbah nasploh. Poleg tega je leta 1996 podpisnik na strani delodajalcev bila Vlada Republike Slovenije. Prepričan sem, da se leta 1996 na delavce ni gledalo le kot na strošek dela, ampak pomemben dejavnik v delovnem, družinskem in gospodarskem procesu. Takrat so se delodajalci zavedali, da je pot do uspeha odvisna predvsem od delavcev in to tudi pokazali. Danes pa gre za lepe besede, dobesedno pa vse na silo. Pritiski na strošek dela so iz dneva v dan močnejši, saj je delodajalcem v interesu čim bolj fleksibilna in poceni delovna sila ter možnost lažjega in hitrejšega odpuščanja. Morda bo pa le prišel čas, ko se bodo delodajalci začeli zavedati, da lahko pridobijo in ohranijo dobre delavce le, če jih bodo pošteno plačali ter nudili varno zaposlitev in dovolj prostega časa za kakovostno življenje v vsakem pomenu besede«, je sklenil svoja razmišljanja Asmir Bećarević.

Največ sprememb vezanih na delovnopravno zakonodajo

Dozdajšnja Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije je bila v veljavi od leta 1996, v tem času je bilo sprejetih tudi pet aneksov. Nova kolektivna pogodba ima štiriindvajset področij, zato v nadaljevanju predstavljamo zgolj tista, kjer so dogovorjene bistvene spremembe. Največ sprememb je vezanih na spremenjeno delovnopravno zakonodajo, kar je razumljivo, saj se je ta od leta 1996 do danes temeljito spremenila.

Polni delovni čas v dejavnosti premogovništva je v novi Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije opredeljen v razponu med najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko, pri posameznem delodajalcu pa se ta delovni čas natančneje določi s podjetniško kolektivno pogodbo. Nova pogodba opredeljuje tudi efektivni delovni čas, ki je opredeljen kot čas, v katerem delavec dela. To pomeni, da je delavec v tem času na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V efektivni delovni čas delavcev, ki delajo v jami, se všteva tudi čas pohoda na delovišče in čas pohoda z delovišča ter priprava na delo pred in po zaključku dela – oboje izven jame v skupnem trajanju 15 minut. Delavec, ki dela polni delovni čas v jami, je upravičen do dodatka za pripravo na delo, skladno z novo kolektivno pogodbo.

Z novo pogodbo je spremenjen tudi način določanja števila dni dopusta. V prejšnji pogodbi je bil dopust definiran po skupnem številu doseženih delovnih let, število let pa se je lahko korigiralo s kriteriji, kot so tarifni razred delovnega mesta, pogoji dela ipd. Bili sta postavljeni dve lestvici, ena za delavce zunaj in druga za delavce v jami. Po novem bo to področje urejeno enako kot v Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije - KPES. Še vedno je osnova skupna delovna doba. Po lestvici so opredeljeni dnevi dopusta, dodajajo pa se dodatni dnevi dopusta po kriterijih, kot so tarifni razred, pogoji dela, starost ter osebne in družinske okoliščine. Lestvica je torej ena, za delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ) pa je dodana tabela, ki glede na stopnjo uvrščenosti delovnega mesta v ODPZ ter delovno dobo posameznika opredeli dodatne dneve dopusta (od 0 do 10 dni). Naslednja posebnost nove pogodbe je maksimalna odmera (kapica) letnega dopusta iz kriterijev skupne delovne dobe, tarifnega razreda, pogojev dela in ODPZ, ki znaša 40 dni.

Pomembna sprememba nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi na področju sistema obračuna plač. Do zdaj je bila osnovna plača sestavljena iz izhodiščne plače delovnega mesta, ki je bila povečana za osebne in skupinske rezultate dela, na to pa so se izračunali še dodatki. Po novem bo to urejeno enako kot v KPES in predvsem s temeljno  delovnopravno zakonodajo. Plača bo sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu, še s plačilom za poslovno uspešnost. Sprejeti bo treba še Splošni Akt o plačah v družbah, zavezanih Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije. V povezavi s tem so se stranke nove pogodbe dogovorile, da sprejmejo t. i. odložni pogoj, ki napotuje delodajalce, da znotraj družb prilagodijo Splošni akt o plačah (varianta je tudi, da to uredijo v podjetniški KP) določilom v novi branžni kolektivni pogodbi in da tarifni del te kolektivne pogodbe ter tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi v družbah stopita v veljavo potem, ko stopi v veljavo ta usklajeni splošni akt o plačah. Pri dodatkih je z novo kolektivno pogodbo uvedena tudi  sprememba pri dodatku za delovno dobo. Do zdaj je bila osnova pokojninska doba, po novem pa je osnova dejanska delovna doba zaposlenega, hkrati se je odstotek za obračun dodatka povečal z 0,5 na 0,6 odstotka. Uvede se tudi ustrezno prehodno obdobje. Z novo pogodbo se uvede tudi novi, 20-odstotni dodatek za začasno prerazporeditev delovnega časa na soboto – ta dodatek se izključuje z nadurnim delom, prav tako se ne izplačuje, če je bilo delo v soboto načrtovano z rednim razporedom (delovni koledar).

Bistvena sprememba je pri regresu za letni dopust; ta se z novo pogodbo obračunava v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, nadomestilo deputata pa je določeno s fiksnim zneskom v letni višini 600 evrov bruto na zaposlenega. Ostali prejemki so enaki kot v KPES.

Sestavni del nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi Tarifna priloga. Najnižje osnovne plače za polni delovni čas in po posameznih tarifnih razredih so v dejavnosti premogovništva v večini tarifnih razredov popolnoma enake kot v KPES. Za I. tarifni razred osnovna mesečna bruto plača znaša 600 evrov, za II. tarifni razred 720 evrov, za III. 792 evrov, za IV. 930 evrov, za V. 1.050 evrov ter za VI. tarifni razred 1.272 evrov. V tarifnih razredih od VII do IX je osnovna mesečna bruto plača nekoliko nižja kot v KPES. V VII. tarifnem razredu ta znaša 1.626 evrov, v VIII. 2.190 evrov in v IX. tarifnem razredu 2.608 evrov. Dogovor vseh pogodbenih strank o morebitni spremembi tarifne priloge za prihodnje leto mora biti sklenjen do konca novembra tekočega leta. Podlaga so uradni podatki Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin, ekonomsko stanje v dejavnosti premogovništva in gospodarstva Slovenije v zadnjih dvanajstih mesecih. Če dogovora ne bo, se znesek NOP poveča za 85 odstotkov, v primeru negativne rasti pa zniža za 15 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v zadnjih dvanajstih mesecih pred usklajevanjem.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 2)