Članki

50 let HE Zlatoličje

Datum: 16. 5. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Miro Jakomin

Včeraj so v Mariboru obeležili častitljiv jubilej največje slovenske hidroelektrarne. 

50 let HE Zlatoličje

Gradnja HE Zlatoličje se je začela jeseni leta 1964, kljub finančnim zapletom pa je bil projekt zaključen v dobrih štirih letih. Prvi agregat HE Zlatoličje je začel poskusno obratovati 19. oktobra 1968, drugi agregat pa aprila 1969. Slavnostno odprtje HE Zlatoličje, največje slovenske hidroelektrarne in prve elektrarne kanalskega tipa v takratni državi, je bilo 26. aprila 1969.

Največja slovenska HE danes deluje z dvema agregatoma in po prenovi proizvede okrog 600 milijonov kWh električne energije letno oziroma nekaj več kot pet odstotkov vse električne energije v Sloveniji ter s tem predstavlja enega ključnih členov ne le družbe DEM, ki z njo upravlja, temveč celotne slovenske energetike. V pol stoletja pa je proizvedla toliko elektrike, da bi je v sodobnem času zadostovalo za skoraj devetletno porabo vseh slovenskih gospodinjstev.

V uvodnem nagovoru je zbranim zgodovino HE Zlatoličje orisal direktor DEM Andrej Tumpej. Po njegovih besedah je že med gradnjo zgornje- in srednje-dravskih hidroelektrarn postalo aktualno vprašanje izgradnje elektrarn tudi nižje od Maribora. Četudi se značilnost rečne doline niže od Maribora spremeni, le-ta še vedno razpolaga z ustreznim padcem, primernim za energetsko izrabo. Da je šlo za gradnjo res velikega objekta govorijo tudi podatki o porabljenih materialih in številu zaposlenih, ki so sodelovali pri gradnji in so podrobneje predstavljeni v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali. Ob tem pa je bilo za potrebe izgradnje hidroelektrarne treba rešiti tudi številne strokovne izzive na območju 4,5 milijona kubičnih metrov vode velikega akumulacijskega jezera, pri čemer velja še posebej omeniti dvig Vodnega stolpa na Lentu za skoraj tri metre – jezu Melje, dovodnega in odvodnega kanala. Po skoraj štiridesetih letih neprekinjenega obratovanja so objekti začeli kazati znake dotrajanost, zato so v DEM pristopili k projektu celovite prenove, ki je vključeval prenovo jezu Melje, izgradnjo nove mHE Melje, prenovo dovodnega kanala in same strojnice HE Zlatoličje in je bil izveden med leti 2007 in 2013. Leto pred tem pa so s ciljem širitve proizvodnje iz OVE na območju HE dogradili tudi sončno elektrarno, imenovano Sončni park Zlatoličje.

Po njegovem prepričanju smo prebivalci Slovenije in tudi gospodarstvo tisti, ki bomo električno energijo iz OVE ob vseh napovedih elektrifikacije in zniževanja izpustov v prihodnje še kako potrebovali. Če želimo iti v korak z Evropo, bodo dodatni proizvodni objekti nuja. Če v tem trenutku žanjemo sadove naših prednikov, je prav, da tudi zanamcem zagotovimo varno in energetsko neodvisno prihodnost. V DEM imajo to ves čas v mislih in, ko bodo razmere na trgu ugodne, bodo na dovodnem kanalu HE Zlatoličje zgradili dodatne sončne elektrarne, potem pa še na drugih primernih lokacijah nasipov. Pripravljajo projekte energetske izrabe vetra in se s svojimi izkušnjami želijo priključiti vsem projektom, ki sicer niso v njihovi neposredni bližini, saj menijo, da lahko le združena slovenska energetika izpolni pričakovanje družbe. Niso opustili niti upov za reko Muro, saj reka potrebuje pomoč, ki ji bo povrnila pretekle funkcije in ugled. Zato v družbi verjamejo, da je mogoče najti rešitve, ki bodo zagotovile sožitje človeka, narave in proizvodnje elektrike. Ob koncu je Andrej Tumpej izpostavil še, da prav redno vzdrževanje HE Zlatoličje ohranja v najboljši kondiciji ter zagotavlja, da bo eno ključnih dobrin sodobne družbe varno in zanesljivo proizvajala tudi v naslednjih desetletjih.

DEM je in bo nepogrešljivi del slovenske energetike

DEM so pomemben in nepogrešljiv del HSE, slovenske energetike in Slovenije kot celote, je v nagovoru zbranim izpostavil generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić. DEM na trdnih in zanesljivih temeljih že dolga leta piše zgodbo o uspehu in v zadnjem času tudi o zastavonoši proizvajalca elektrike iz OVE.

Skupina HSE je največji proizvajalec električne energije iz OVE v Sloveniji, skoraj 80 odstotkov pa jo proizvedejo HE na Dravi in Soči. Tudi razvojni načrti HSE so usmerjeni v proizvodnjo električne energije na okolju prijazen način, v trajnostni razvoj.
Pri tem se zavedajo, da je gradnja vsakega energetskega objekta poseg v prostor in lahko zbuja dvom in pomisleke, a energetski objekti so realnost tukaj in zdaj. Z njimi živimo in pred tem si ne moremo zatiskati oči, kar tudi ni potrebno. Te objekte potrebujemo in potrebovali jih bomo tudi v prihodnje. Ne le te, ki jih imamo, ampak tudi nove, saj brez elektrike ne znamo več živeti. Hkrati pa moramo slediti smernicam glede trajnostne proizvodnje in učinkovite rabe energije. Razogljičenje je namreč nuja. Ni le obvezna smer, ampak enosmerna cesta, pot po njej pa ključna za doseganje nacionalnih podnebnih in energetskih ciljev. Projekti skupine HSE so in bodo pri tem tudi v prihodnje strateškega pomena. DEM je ob tej priložnosti zaželel še veliko, a ravno prav hidrologije, rekordno proizvodnjo in uspešno zaključene nove projekte.

Predsednik vlade Marjan Šarec je na svečanem dogodku izpostavil, da se je treba ob tej priložnosti ozreti v zgodovino, dati priznanje tistim, ki so takrat gradili in tistim, ki so bili takrat vizionarji. Pogledati pa je treba tudi v polpreteklo zgodovino, ki pa ni bila vedno tako svetla, in se vprašati, kako naprej s slovensko energetiko. Če ne bomo želeli biti odvisni od uvoza, se bomo morali usesti skupaj. In to vsi slovenski energetiki in ponuditi rešitve za naprej. Ni odgovornost vlade, da bo sama pripravljala energetske koncepte, ampak mora EKS, ki ga Slovenija nujno potrebuje, priti iz energetskih vrst. Tam se bo videlo, od kje energija, po kakšni ceni in za kakšno obdobje. To pa so dejstva, o katerih bo treba razmišljati. Kajti, če želimo biti neodvisna in energetsko samostojna država, potem bomo morali sami proizvajati svojo elektriko. O tem se bo treba pogovarjati in sprejeti dejanja. Poudaril je, da je vlada odprta za energetske sugestije in sodelovanje. Ni pa politika tista, ki bo določala stroki, kaj naj dela, ampak je odgovornost stroke, da pripravi koncept in se ga v bodoče tudi izvaja. Zato je v tem prelomnem času, ko je pred nami veliko nalog, še kako pomembno gledati v prihodnost, stopiti skupaj in delati na EKS, saj je od njega odvisna prihodnosti Slovenije, ki je lahko zgolj v energetski neodvisnosti.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 3,67)