Članki

Dr. Babudru priznanje za življenjsko delo

Datum: 22. 5. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

Na slovesnosti v Laškem so včeraj najzaslužnejšim elektroenergetikom podelili plakete in priznanja.

Dr. Babudru priznanje za življenjsko delo

V okviru 14. konference elektroenergetikov, ki poteka te dni v Laškem, so najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili tudi posebna priznanja in plakete za dosežke na strokovnem področju. Priznanje za življenjsko delo je prejel prof.dr. Maks Babuder iz EIMV, plaketi  CIRED sta prejela Theodor Connor iz Nemčije in mag. Drago Bokal iz Elesa, plaketo CIGRE pa prof. dr. Igor Papič iz Univerze v Ljubljani in dr. Janko Kosmač iz Elesa. Letos je bilo prvič podeljeno tudi priznanje LIPA, kriteriji za pridobitev te nagrade pa so bili usmerjeni predvsem na uvedbo in uporabo novih tehnologij za trajnostni razvoj na področju elektroenergetike ter zmanjšanje izpustov CO2. Priznanje Lipa je sicer prejel Eles in konzorcij projekta FutureFlow za projekt uporabe virtulanih elektrarn za sekundarno regulacijo. Poleg navedenih priznanj in plaket so na slovesnosti v Laškem podelili tudi pohvalo za novinarsko delo in prispevku k širjenju znanja in osvetlitvi perečih elektroenergetskih tem, ki jo je tokrat prejel Borut Hočevar iz Financ.
Prof. dr. Maks Babuder je zaposlen na Elektroinštitutu Milan Vidmar od leta 1964 in tako že več kot 50 let s svojim izjemnim znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delom prispeva k uspešnosti slovenskega in evropskega elektrogospodarstva. V svoji bogati karieri je bil raziskovalec specializiran za visoko-napetostno tehniko, vodja raziskovalnega oddelka, direktor Elektroinštituta Milan Vidmar, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Je član Evropske Akademije znanosti in umetnosti, kjer je pred kratkim postal predstojnik tehničnega razreda. Njegovo sodelovanje v mednarodni organizaciji elektroenergetskih ekspertov – Cigre, je zelo bogato in poteka neprekinjeno od leta 1974 do danes. Ob ustanovitvi regionalne organizacije SEERC v okviru mednarodne CIGRE, je prevzel vodenje tehničnega sveta. Njegovo strokovno delo je odmevno tudi v svetovni organizaciji ISH (mednarodni simpozij za visoko-napetostno tehniko), ko je predsedoval na odmevnem simpoziju 2007 v Ljubljani in je član »Steering Comitee« tega združenja.  Strokovno-raziskovalna dejavnost Maksa Babudra obsega poleg visoko-napetostne tehnike, tudi druge tehnično-sistemske in tehnološko-razvojne aplikacije, okoljsko-aplikativne raziskave, inovacije pri merilnih metodah in aktivno sodelovanje pri standardizaciji opreme.
Theodor Connor je rojen Berlinčan, kjer je končal študij na Tehnični univerzi. Kariero je začel v letu 1980 pri Siemensu v Erlangenu. Njegovo področje dela je bilo vseskozi povezano z načrtovanjem prenosnih in distribucijskih omrežij. Od leta 1999 je bil vodja oddelka za načrtovanje in od leta 2011 direktor za strateški razvoj sistemov pri Siemensu. Njegovo delo v CIRED je privedlo do vrhunskih dosežkov. Bil je najprej strokovni poročevalec v komiteju 3 (obratovanje distribucijskih omrežij), potem vodja komiteja in pozneje predsednik Tehničnega sveta CIRED, odgovornega za vse študijske komiteje in tehnično delo celotne organizacije. Kariero v CIRED-u je zaključil kot predsednik Upravnega komiteja (Directing Committee) CIRED-a oziroma kot predsednik celotne organizacije CIRED. V času njegovega predsedovanja je bila Slovenija sprejete v vodilni organ – Directing Committee CIRED-a. Theodor Connor je tudi član CIGRE, član IEEE in aktivni soustvarjalec mednarodne standardizacije pri IEC, Cenelec in nemške elektrotehniške standardizacije VDE. Trenutno predseduje tehničnemu komiteju IEC TC 99 – Koordinacija izolacije in visokonapetostnih instalacij. Predava na Tehnični univerzi v Münchnu predmet Načrtovanje omrežij. Konec julija bo zaključil svojo bogato strokovno kariero in se upokojil.
Mag. Drago Bokal je velik del svoje kariere preživel na Elektroinštitutu Milan Vidmar kot raziskovalec in vodja raziskovalnega oddelka. Bil je vodilni raziskovalec pri številnih odmevnih študijah, ki so obravnavale probleme s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega dela slovenskega elektroenergetskega sistema. Njegovo delovanje je pustilo sledi na številnih področjih: daljinsko vodenje, obratovanje, uvajanje inteligentnih naprav (števci, porabniške naprave), kakovost električne energije, statistika dogodkov, zanesljivost, vzdrževanje in druga. Na področju zanesljivosti je med prvimi razvil metode za izračunavanje kazalnikov zanesljivosti na podlagi dejanskih podatkov o izpadih (pogostosti, trajanju in številu prizadetih odjemalcev) ter izdelal metodo za poenostavljeno izračunavanje le-teh. Posebej se je izkazal pri razreševanju terminoloških problemov v slovenski elektroenergetiki in je že leta 1994 izdelal Pojmovnik s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja in postrojev, kar je bilo zelo odmevno med slovenskimi elektroenergetiki. Od začetka je aktivno sodeloval na slovenskih strokovnih elektroenergetskih konferencah CIGRE in CIRED. Pri prvi konferenci o vzdrževanju distribucijskih naprav se je izkazal kot aktivni organizator. Po ustanovitvi slovenskega komiteja CIRED se je priključil svojem najljubšem področju Kakovost električne energije in EMC oziroma Študijskemu komiteju CIRED ŠK2 kjer deluje kot tajnik. Zelo je aktiven tudi na področju slovenske standardizacije pri Elektrotehniški zvezi in Inštitutu za standardizacijo. 
Prof. dr. Igor Papič je rektor Univerze v Ljubljani in aktivni član nacionalne in mednarodne organizacije CIGRE. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je njegova kariera strmo napredovala na strokovnem, pedagoškem in voditeljskem področju. V letih 1994–1996 je bil na izpopolnjevanju pri Siemensovem oddelku za prenos in razdelitev električne energije v Erlangnu v Nemčiji, kar je spodbudilo rast njegovega strokovnega dela. Njegova raziskovalna dejavnost je bila od začetka usmerjena v kakovost električne energije, aktivne kompenzatorje, naprave FACTS in vključevanje razpršenih virov ter pametnih omrežij. Od začetka delovanja slovenske CIGRE je prispeval veliko število visoko strokovnih in odmevnih člankov, sodeloval je pri vodenju nacionalnega študijskega komiteja in opravljal funkcijo podpredsednika Združenja CIGRE-CIRED za področje izobraževanja, standardizacije in industrije. Aktivno je deloval v več mednarodnih delovnih skupinah mednarodne CIGRE. Na zadnjem 47. zasedanju CIGRE v Parizu 2018 je bil strokovni poročevalec v ŠK C4.
Dr. Janko Kosmač je že več kot 25 let pomemben kreator in soustvarjalec napredka in razvoja elektroenergetike v Sloveniji in širši regiji. Njegovo delo sta v preteklem obdobju zaznamovala dva izredno pomembna projekta: sistem za detekcijo in lociranje atmosferskih razelektritev in njegova uporaba v elektroenergetiki in industriji ter sistem za ugotavljanje meja obratovanja prenosnega omrežja, katerih ključni snovalec je bil prav dr. Kosmač. Dr. Kosmač, ki je od lani predsednik študijskega komiteja C2 – Obratovanje in vodenje sistemov, je začel z objavljanjem strokovnih člankov leta 1993 v ŠK 13 – Stikalne naprave in nadaljeval z objavljanjem v ŠK 33 –Izolacija in prenapetosti ter 36 – Vplivi in motnje v EES. Po reorganizaciji ŠK je največ objavljal v C4 – Tehniške značilnosti sistemov, kasneje pa v ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov. V skoraj 25 letih članstva je skupaj s soavtorji objavil veliko število člankov na pariškem CIGRE, na simpozijih CIGRE, na konferencah SEERC ter domačih konferencah CIGRE. Več člankov, kjer je bil prvi avtor ali soavtor, je dobilo priznanje za najboljši članek, nazadnje za članek na temo izkušnje iz obratovanja s sistemom SUMO na SEERC 2018 v Kijevu. Poleg avtorstva in soavtorstva pri člankih je dr. Kosmač v vseh okoljih, kjer je deloval do sedaj, z zgledom, spodbudami in prenosom znanja vplival na mlajše sodelavce, jih spodbujal pri pisanju člankov in na takšen način dvigal tehniško kulturo, raven znanja in ugled inženirstva v Sloveniji.
Borut Hočevar je prvih deset let svoje kariere delal v bančništvu, pozneje pa prešel na področje novinarstva, kjer dela že 23 let. Zadnjih 16 let je zaposlen pri časniku Finance, kjer pokriva področji energetike in okolja. V tem času je napisal več kot 3000 člankov, od tega vsaj 1500 s področja energetike. Novinarsko delo Boruta Hočevarja na področju energetike in okolja predstavlja zgled strokovnega, objektivnega in v prihodnost orientiranega novinarstva. Njegovi članki so strokovni, kakovostni, verodostojni in prispevajo k boljšem informiranju Slovencev o različnih dogodkih in tehnologijah v energetiki. Pri svojem novinarskem delu se osredotoča na teme, ki predstavljajo tehnološke izzive za prihodnost slovenske energetike. Njegova prisotnost na konferencah, delavnicah in simpozijih s področja energetike mu daje vpogled v strokovna dogajanja in trende v panogi, o čemer verodostojno poroča v svojih člankih. Tudi njegovi prispevki s področja okolja so zanimivi in zelo informativni. Objavljanje preverjenih informacij in objektiven način pisanja ga uvršča v skupino odličnih novinarjev na področju energetike.
Projekt oziroma programski sklop Uporaba virtualnih elektrarn za sekundarno regulacijo, ki je del evropskega projekta FutureFlow in odgovarja na vprašanje, ali je mogoče sekundarno regulacijo uspešno izvajati z obnovljivimi in razpršenimi viri ter s tem prispevati k zmanjšanju izpustov CO2 ,stremi k trajnostnemu razvoju. FutureFlow je evropski projekt iz okvirnega programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje 12 projektnih partnerjev iz sedmih evropskih držav, glavni koordinator projekta pa je ELES. 
Projekt Uporaba virtualnih elektrarn za sekundarno regulacijo, v katerem je sodeloval celotni FutureFlow konzorcij, je bil uspešno končan marca. Projekt je obravnaval vključevanje realnih razpršenih obnovljivih virov. V aktivacijah je bilo preizkušenih več kot 100 MW razpršenih virov, od tega je bilo za +34/-44 MW razpršenih virov iz obnovljivih virov energije. Zaradi aktivacij razpršenih virov so lokalne klasične elektrarne zmanjšale svojo regulacijsko moč, s tem pa so se zmanjšali tudi izpusti CO2. Izračuni kažejo, da je bilo ob teh aktivacijah razpršenih virov prihranjeno okrog 10.608 ton izpustov CO2 (izpusti so preračunani na ekvivalentno elektrarno na premog), potencialnega prihranka CO2 pa bi bilo še več, če bi v sekundarno regulacijo bili vključeni vsi potencialni razpršeni viri, ki imajo dosti večjo zmogljivost. Razvita je bila namenska regulacijska platforma, ki uporablja najsodobnejše IKT tehnologije, ki pokrivajo področja informacijske komunikacije, kibernetske varnosti in tehnologije veriženja blokov.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 4,33)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2019 (5)
februar 2019 (4)
marec 2019 (6)
april 2019 (10)
maj 2019 (7)
junij 2019 (2)