Članki

Promocijski film o izgradnji HE na spodnji Savi  

Datum: 31. 5. 2019 Besedilo: Vladimir Habjan

Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi je premierno predstavila 42-minutni film o izgradnji HE na spodnji Savi.

Promocijski film o izgradnji HE na spodnji Savi

Včeraj je družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) v Mladinskem domu v Brežicah premierno predstavila 42-minutni dokumentarni film o izgradnji HE na spodnji Savi. Predstavitve se je udeležilo več vidnih predstavnikov energetskih družb, med njimi večina tistih, ki so sodelovali pri tem projektu, ter župani, direktorji in poslanci. Kot je povedala povezovalka programa Bernarda Žarn, je prireditev povezana z dnevom reke Save, 1. junijem, ki ga obeležujejo 4 države skozi katere reka Sava poteka (Hrvaška, BiH in Srbija) v dolžini 944 km, od tega 220 km v Sloveniji. Reka Sava s svojo prisotnostjo omogoča razvoj gospodarskih aktivnosti, regionalnega povezovanja med narodi in predvsem zagotavlja večjo kvaliteto življenja. Prireditev je povezana tudi z 21. aprilom, svetovnim dnevom prihodnosti voda za ribe, na katerega opozarjajo ribiči in strokovnjaki in čemur so v HESS z veliko mero prisluhnili pri izgradnji hidroelektrarn.

V uvodnem nagovoru je direktor družbe HESS Bogdan Barbič pozdravil vse udeležence in razložil, da so si dogodek zamislil drugače, kot so sicer vajeni, torej ne delovno. Posneli so namreč vse dogodke ob dvajsetletni gradnji tega projekta, od začetkov pa do današnjih dni. Kot je povedal, je bil začetek zelo težak, zapleten in dolgotrajen, gradnja je bila intenzivna in nikakor ne enostavna, najlepši pa so zaključki, ki so omogočili prebivalcem Posavja da so dvignili bivalno kvaliteto. Zamislili so si tudi okroglo mizo, da bi spregovorili o dogodkih vezanih na film, ki jih tam ni, predvsem pa pogledali, kako ti objekti sovpadajo s podnebnimi spremembami in ukrepi, ki jih vodita Evropa in Slovenija in tako prikazali ta projekt v pravi luč. Na koncu je zagovoril, da bodo tudi HE Mokrice zgradili. Prisotne je pozdravil tudi župan Brežic Ivan Molan.

Zakaj je večnamenski projekt tako uspešen

Na začetku omizja o podnebnih spremembah in izzivih zanje je dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, poudaril, da je bil projekt izgradnje HE na spodnji Savi uspešen zaradi treh razlogov: ker je bil transparenten, ker je obstajalo soglasje (lokalnih) akterjev in ker ga je vodil Niko Galeša, ki je živel za ta projekt. Ta projekt je lahko vzgled za Slovenijo, je zatrdil. O izzivih, kako doseči sodelovanje s sosednjo Hrvaško, kar je bilo potrebno zaradi čezmejnih vplivov, je razlagala mag. Vesna Kolar Planinšič, vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje pri MOP. Če so bili začetki težavni, so bili zaključki toliko bolj spodbudni. Na obeh straneh so ustanovili 20-članski strokovni komisiji in uspešno izpeljali tehnični del. Po zaključku dejavnosti so na konferenci ZN v ZDA to sodelovanje predstavili kot primer dobrega sodelovanja. Mag. Vojko Sotošek, direktor Infre, je podrobno pojasnil vse pridobitve projekta, pri čemer je poudaril, da so v 16 letih aktivnosti dobesedno spremenili dolino reke Save, ki je danes urejena in omogoča varno in boljše življenje. O začetkih sodelovanja med HES in ribiči je pripovedoval Sandi Kosmač, predsednik ribiške družine Brežice, pri čemer je izpostavil, da tudi tu začetki sodelovanja niso bili najbolj spodbudni. Po sestanku z Barbičem leta 2009 sta našla koncept sodelovanja in sklenila dogovore in zadeve so stekle bolj gladko. Danes je vidljivost reke Sava bistveno boljša, na ta način imajo tudi ptice več hrane. V Savi je danes 36 različnih vrst rib, je povedal. Tudi Bogdan Barbič je priznal, da so se na začetku projekta pogovarjali le o energetskem delu, pa še pri tem niso imeli prav veliko izkušenj. Ker je od zadnje gradnje HE preteklo že 10 let, so se zamenjale generacije, tako da je bilo treba začeti skorajda z ničle. Danes je pokrajina precej spremenjena, prednosti projekta pa cela vrsta, tudi na področju kmetijstva, kjer suš ne poznajo več. Zatrdil je, da morajo biti tudi vsi nadaljnji projekti izgradenj HE večnamenski.

Prihodnost bo odvisna tudi od posameznika, ne le od države

V nadaljevanju je razprava potekala tudi na temo podnebnih sprememb ter aktivnosti na področju Slovenije pri tem. Dr. Golob je zatrdil, da je prava pot enaka kot tista pred 20 leti, to je izgradnja HE še naprej in zapiranje rudnikov. Kot je povedal, se zaradi pospešenega razvoja tehnologij spreminja sistem in bo več vloge na posamezniku, ki bo kar v 50 % poskrbel sam za samooskrbo, ostalo pa država, pri čemer mora biti vsaj polovica virov brezogljičnih. Posavje ima vse, tako sonce, kot vodo, pa še znanje in izkušnje. Sonce je vir sprememb, z njim lahko v Sloveniji pokrijemo kar 40 % potreb po električni energiji in dr. Golob to priporoča vsakomur. Verjame v velike spremembe in razvoj primerja s plazom, ki bo za sabo potegnil množice. To je demokratizacija. Tudi Barbič se strinja, da se je svet začel zavedati podnebnih sprememb, sam pa izpostavlja tri elemente, ki so pri tem ključni: energija, hrana in voda. Večnamenski projekt na spodnji Savi izpolnjuje vse te pogoje: ima veliko vode, tudi tisto pod zemljo, ki je pitna, z njo lahko namakamo kmetijske površine in s tem pridobivamo hrano ter imamo OVE energijo. Sotošek je izpostavil velike pridobitve protipoplavne zaščite in varnosti za Posavje, pri čemer je povedal, da 100 %-ne varnosti brez HE Mokrice ne bo. Mag. Kolar Planinšič je povedala, da je energetika razumela okoljske posebnosti, kar se je izkazalo že v začetku projekta, zato velja pohvaliti ekološko poanto projekta. Tudi sodelovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij je pohvalila, žal z izjemo primera HE Mokrice. Kosmač zatrjuje, da so skupni rezultat dobrega sodelovanja najnaprednejši ribji prehodi, na kar je zelo ponosen. Dejansko smo se vsi učili, je povedal in po dolgih pogovorih našli skupno pot. Že 10 let ribje steze delujejo, pregledujejo pa jih celo s kamerami. In ne gre le za ribe, pač pa tudi za druge vodne organizme. Poudaril je tudi dejstvo, da imajo ribiči po izgradnji precej boljše pogoje kot so jih imeli prej, npr. dostop do reke, ki je primeren tudi za invalide, pa tudi turistična ponudba se je izboljšala. V zaključku razprave je dr. Golob poudaril, da verjame, da je globalno segrevanje resna grožnja in je nujno, da se znebimo fosilnih goriv, pri čemer ni nič narobe, če je vmes tudi kaj ne tako zelo koristnega (baterije, op. a.). Obregnil se je tudi ob okoljevarstvenike in »okoljevarstvenike«. Danes okoljevarstveniki niso le proti, tako kot so bili tradicionalni okoljevarstveniki, pač pa pomagajo iskati rešitve in OVE so rešitev. Današnji okoljevarstveni problemi so ravno posledica dejstva, da tradicionalni okoljevarstveniki v svojem poslanstvu niso bili uspešni in učinkoviti. Če bi strateško razmišljali, danes ne bi imeli toliko nakopičenih podnebnih težav. »Zato so tradicionalni okoljevarstveniki danes na smetišču zgodovine. Mlado generacijo, ki je ekološko ozaveščena, moramo spraviti na oblast, okoljsko zakonodajo pa tako prilagoditi, da ne bo moglo več priti do zlorab,« je sklenil dr. Golob.

Za konec so si vsi udeleženci dogodka ogledali dokumentarni film po scenariju Andreja Štriclja in režiji Bojana Kostevca in Andreja Štriclja.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)