Članki

Povezovanje držav v regiji je ključnega pomena

Datum: 6. 6. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Miro Jakomin

V središču razprav ob robu dvodnevnega vrha Pobude treh morij govora tudi o energetiki.

Povezovanje držav v regiji je ključnega pomena

Pobuda tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, vrha, ki ga v Ljubljani gosti predsednik države Borut Pahor, pa se udeležuje več kot 600 ministrov, državnih sekretarjev, visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev iz 44 držav.

V središču razprav na včerajšnjem poslovnem forumu so bila štiri ključna področja: energetika, promet, digitalizacija in inovacije. Torej ključni sektorji za izboljšanje delovanja gospodarstva in dobrobiti celotne družbe. Poleg tega pa je potekala predstavitev kar 18 strateških investicijskih projektov v regiji.

Poslovni forum je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da je cilj poslovnega foruma Pobude treh morij spodbuditi nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj držav, vključenih v iniciativno treh morij, krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja, pa tudi sodelovanja v širši evropski regiji in globalno. Povezovanje predstavlja velik izziv, ki ga najlažje dosežemo z inovacijami. Ključen pri vsem je tudi denar, zato bodo letos nadaljevali s pogovori o ustanovitvi posebnega investicijskega sklada.

Po besedah predsednika vlade Marjana Šarca ima Pobuda treh morij od vsega začetka tri glavne cilje: spodbujanje gospodarskega razvoja, krepitev kohezije EU in krepitev čezatlantskih vezi. Kot je dejal, je ključna povezljivost, ne samo v smeri sever-jug, ampak tudi v smeri vzhod-zahod. Samo dolgoročno sodelovanje bo zagotovila zanesljivo in bolj trajnostno prihodnost za bodoče generacije. Večja digitalna, energetska in prometna medsebojna povezanost v srednji in vzhodni Evropi pa bo koristila EU kot celoti, ki bo na ta način postala močna, odporna in povezana.

Klimatsko nevtralna družba zahteva močno energetsko infrastrukturo

V panelni razpravi o energetiki je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v uvodnem nagovoru izpostavila ključne izzive in priložnosti energetske tranzicije ter potrebo po sodelovanju v regiji pri postavitvi ustrezne energetske infrastrukture in energetskih sistemov. To nam bo pomagalo, da bomo dosegli zastavljene cilje in prešli v nizkoogljično družbo, saj so klimatske spremembe dejstvo in globalni izziv. Zato mora biti infrastruktura, še posebej čezmejne povezave, sposobna odgovoriti na spremembe energetike v prihodnosti. Pri tem moramo dosegati pet ključnih mega trendov: dekarbonizacijo, demokratizacijo, digitalizacijo, decentralizacijo oziroma dostopnost ter deregulacijo energetike, ki bodo tudi v prihodnje zagotovili uravnoteženost zanesljive oskrbe in konkurenčnosti gospodarstva. Kako bo izgledala energetska mešanica leta 2050 je še vedno v rokah posamezne države, ki se mora sama, in to čim prej, odločiti o dolgoročni rabi jedrske energije. Spremembe v energetiki bodo velike, zato morajo pri tranziciji svojo nalogo opraviti odločevalci, svoj delež pa mora prispevati tudi gospodarstvo. Potrebujemo jasna pravila in regulatorne organe, pa tudi velika investicijska sredstva, zato je treba zagotoviti nove finančne mehanizme in priložnosti. Ključno vlogo pri tranziciji energetike v nizkoogljično družbo pa bodo igrale tudi nove tehnologije.

Vrha se je udeležil tudi ameriški sekretar za energijo Rick Perry, ki je izrazil podporo pobudi pri oblikovanja svoje energetske prihodnosti. Kot je dejal, ZDA ne ponujajo le zavezništva, ampak tudi tehnologije in pomoč pri iskanju več poti oskrbe Evrope z energenti. Poleg Rusije jim to omogočajo tudi ZDA z izvozom utekočinjenega zemeljskega plina, pa tudi s sodelovanjem na področju pridobivanja jedrske energije. Vsekakor morajo biti prioriteta projekti, ki povezujejo države.

Na okrogli mizi, ki jo je vodil direktor sekretariata Energetske skupnosti Janez Kopač, je hrvaški minister za okolje in energijo Tomislav Čorić poudaril, da je država svojo energetsko prihodnost usmerila v diverzifikacijo in dekarbonizacijo energetike, za kar so v preteklih dveh letih naredili že veliko. To lahko dosežejo z OVE, ki jih že danes izkoriščajo, in utekočinjenim zemeljskim plinom. Tudi zato so se odločili za gradnjo plinskega terminala na Krku. Terminal, iz katerega prvi plin pričakujejo leta 2021, ne bo pripomogel le k diverzifikaciji oskrbe, ampak tudi k zmanjševanju emisij, zato je bila po njegovem mnenju odločitev za njegovo izgradnjo dobra.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Poljske Piotr Naimski je dejal, da nas mora transformacija energetike voditi v večjo varnosti in stabilnost oskrbe, potekati pa mora v kombinaciji s klimatskimi spremembami. Zato mora biti oskrba z energijo zagotovljena iz več virov. Poljska zato gradi nove plinovode in načrtuje gradnjo vetrnih elektrarn na morju. Kljub temu pa ne bodo popolnoma opustili rabe premoga, saj le takšna kombinacija zagotavlja zanesljivo oskrbo.

Da mora Evropa najti pravo kombinacijo energetskih virov in poskrbeti za diverzifikacijo, se je strinjal tudi generalni direktor za ekonomske zadeve in trajnostni razvoj nemškega ministrstva za zunanje zadeve Miguel Berger. Ob tem je dejal, da je utekočinjeni zemeljski plin dobrodošel v Evropi, vendar pa ga mora poganjati trg.

Direktor Gen energije Martin Novšak je poudaril, da je družba zelo osredotočena na prihodnost in v Evropi deluje že zelo dolgo. So napredna družba, ki je usmerjena v OVE, jedrsko energijo pa vidi kot pomemben vir energije za Slovenijo. Ta omogoča zanesljive cene, konkurenčnost gospodarstva in družbeno enakost. Ker pa želijo izkoristiti vse potenciale, med prioritetami Slovenije vidijo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, s katerim bi zmanjšali tudi izpuste CO2.

Po besedah direktorja družbe HEP Roberta Krkleca v družbi želijo delež OVE v naslednjih nekaj letih povečati na 50 odstotkov, zato poleg gradnje novih HE načrtujejo tudi nove sončne in vetrne elektrarne. Ker pa želijo vlagati tudi v električne polnilnice, investirajo tudi v omrežje. Pri tem morajo upoštevati odjemalce, ki so tisti, ki so jim vse investicije namenjene in bodo v bodoče postali vse bolj aktivni odjemalci.

Direktor področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je kot zgled uspešnega povezovanja in sodelovanja držav ter prihodnje prilagoditve energetske infrastrukture predstavil projekta pametnih omrežij Sincro.grid in FutureFlow. Kot je govora o pametnih omrežjih, imamo velike ideje, pri njihovem uresničevanju pa moramo čez številne ovire. Projekt Sincro.grid bo omogočal OVE iz držav Pobude treh morij pripeljati v zahodno Evropo, kar predstavlja velik izziv. Še pomembnejši projekt za 12 držav Pobude treh morij pa je projekt FutureFlow, pri katerem so se štiri države iz te regije, ki sodelujejo v projektu odločile, da bodo poiskale še tretjo opcijo fleksibilnosti. Premog bo počasi izginil iz energetske mešanice in pojavila se bo velika težava pri fleksibilnosti in zagotovitev le-te predstavlja velik izziv. To lahko poskušamo rešiti s centralnim shranjevanjem ali z uporabo zemeljskega plina. Že omenjena tretja opcija pa so aktivni odjemalci. Vse to je treba povezati v centralno platformo in s projektom FutureFlow so prišli do pomembnih zaključkov. In sicer, da je tretja opcija dejansko mogoča in, da lahko zmanjšamo potrebo po zemeljskem plinu. Platforma mora biti vzpostavljena na mednarodni ravni in potrebujemo decentralizirane rešitve in razpršeno investiranje. Izziv teh platform ni investiranje, pač pa dobro sodelovanje in jasno zastavljeni cilji.

Ob robu poslovnega foruma je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek z madžarskim zunanjim ministrom Peterom Szijjartom podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju energetike, predvsem na področju povezovanja plinovodov in visokonapetostnih daljnovodov.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2019 (5)
februar 2019 (4)
marec 2019 (6)
april 2019 (10)
maj 2019 (7)
junij 2019 (2)